Faktorji produkcije rud v kolektiviziranem sistemu

Za to besedilo sem izbral komunistično družbo, ker je lahko brez vlade in upoštevanja trga jasno, kaj se bo zgodilo; je edina družba, kjer je mogoče pokazati, kako bi, generalno rečeno, potekala ekonomija. Rudniki so bili izbrani slučajno.

S prihodom komunizma bodo delavci v rudnikih svoje nadrejene odrezali od nadpovprečnih virov in jih tako prisilili v sprejetje kolektivizacije sredstev produkcije.

Delavci vseh komun bodo skušali doseči avtarkijo in lokalno ekonomsko samozadostnost, kar je nemogoče glede primarnega sektorja; nekatera območja so brez določenih naravnih virov. Medtem, ko bo mogoče v revolucionarni antikolonizacijski akciji prenesti veliko industrije in razvoja v manj razvita območja, bo to nemogoče storiti z viri. Posledično bodo območja naravnih virov morala zalagati bližnja območja brez le-teh, hkrati bodo prejela določene predelane stvari in surovine iz drugih območij (to ni trgovina, le konstantni mutualizem - bližnje komune si bodo morale neprestano zastonj pošiljati presežke vsega, česar druga komuna nima dovolj (brez centralne organizacije - stvari bodo samoiniciativni delavci poslali, ker vidijo da njihova sosednja komuna, od katere so na nekaterih področjih odvisni, prihaja v težave.

Vendarle je potrebno razumeti, da bodo sekundarni, terciarni in kvartarni sektorji povsem avtarkični, tudi če to ne velja za primarnega. Primarni bo z umetno vzgojo in pridelavo surovin lahko sicer počasi lokaliziran povsod, a to šele vzporedno z avtomatizacijo, sledeč poglavju 2.2 Manifesta ACAR.

Avtomatizacija rudnikov bo vendarle pospešena že pred prihodom polne avtomatizacije - z industrializacijo. Proces industrializacije zadnjih stotih let se vrti v krogu; počasi rinemo naprej. V komunizmu, ko bo avtomatizacija služila delavcu in ne kapitalistu (ki vse vrže stran in uniči in uporablja kot plačilno sredstvo, s čimer postane zadeva neuporabno plačilno sredstvo samo zato, da je ustvarjen denar, čeprav pada njegova vrednost), bodo delavci sebi prilagojeno avtomatizacijo končno uporabili v prid sebe in družbenega kapitala, ki bo večji zaradi eksplozivne uporabe - ki ni namenjena ceni proizvodnje temveč svobodi delavca in velikosti njegovega dela.

Rudniki bodo kmalu prešli na povsem mehansko osnovo - kjer bodo ljudje le še daljinski upravljalci strojev, po implementaciji FASC pa na popolno avtomatizacijo. To pomeni, da bodo ljudje ves čas zmožni narediti več z manj trpljenja.

Vsak rudnik bo moral imeti v bližini hangarje za rude, ki se bodo tam skladiščile pred odvozom. Tam naj bi ostale, dokler ni v kaki izmed komun vidna potreba po večanju zaloge rude. Prevoz bo, seveda, čimprej avtomatiziran.

Govorila sem že o vplivu avtomatizacije. Moramo razumeti, da lahko faktor avtomatizacije delimo na dva - procentni in absolutni. Pri procentnem govorimo o tem, kolikšen del produkcije lahko opravi stroj. Ta se s časom linearno premika od 0 do 1 in ga bomo imenovali Pa - produkcija avtomatizirane verzije proizvodnje. Absolutni faktor je razmerje med produkcijo iz ene časovne enote dela brez avtomatizacije (orodja so dovoljena) in pa enako časovno enoto produkcije s polno avtomatizacijo neke stopnje. To število, produkcija stroja/produkcija delavca = Ps:Pd, se iz rahlo iz 1 počasi viša v neverjetno visoke številke.

Sledi faktor družbene založne vrednosti, ta predstavlja zaloge, ki jih imajo komune in njihovo doseženo avtarkijo. Skozi čas z razvojem sintetične produkcije avtarkija raste, potrebe po surovinah pa niso kaj veliko večje - zaradi deprodukcije izdelkov v surovine je dosežena manjša potreba. Iz tega lahko izluščimo dva faktorja: As (sintetična Avtarkija) in Ad (deprodukcijska Avtarkija). Večji Ad in Ar bosta prispevali k manjši potrebi po vnosu rud, z rezultatom počasnega opuščanja rudarstva. Ad se bo počasi povečal iz 0 proti 1, prav tako Ar.

Ker se vsi ti faktorji prilagajajo potrebam in družbenim okoliščinam, bo potrebno dodati faktor, ki bo govoril o vplivu naravnih nesreč, poškodb v revoluciji in uničenju človeštva - Ku (uničevalni Koeficient), ki je v popolnem stanju (FASC) enak 1, v stanju dokončno uničene človeške vrste 0, sicer pa se nahaja vmes in ga skušamo potiskati proti 1.

Zaradi samozadostnosti in naslanjanja na druge komune, ki jim komuna dobavlja rude, bo zmeraj (razen v primeru previsokega Ku), rezultat enak vsaj obvezni produkciji za preživetje (Zk - zadostna količina).

Opažamo, da so faktorji zelo odvisni od časa. Pa, Pd, Ps, Ad, Ar, Ku so odvisni od časa od revolucije. Ker pa je verjeten hitrejši razvoj Ad od Ar, bi za razlom vsakega od teh faktorjev potrebovali hitrostni koeficient. Tega bom poimenovala po faktorjih samih, z opuščajem, s katerim označim, da je to hitrost spreminjanja faktorja.

x = (Ku'*t*Zk + |Ku'*t*Pd'*t*Pa'*t/Ps'*t| ) * (2- Ar'*t - Ad'*t)

x=(2-t*(Ar'-Ad') * (t* (Ku'*Zk + t*|Ku'*Pd'*Pa'/Ps')) Ps<Pd; 0<=Ar=<1; 0<=Ad<=1; t>0; 0<=Pa<=1; 0<=Ku<=1

Upoštevam možnost, da so enačbe narobe izpeljane; nakazujejo vsaj pravo smer za bodoča raziskovanja.

Lesley Zore