Back to the Central Indexing Page
Avtorirala (authored by): LESLEY ZORE
Slovenska izdaja
September 2021
The Setting of Capital 14 - Slovenian Edition
VSEBINA:
1. Ustava Ruske Federacije (člen 1 do 41) (slovenski prevod: Lesley Zore)
2. Predustavni dokument Komune Koper (avtorirala: Lesley Zore)
3. 21. člen Pariške Mirovne Pogodbe 1947, Svobodni tržaški teritorij (slovenski prevod: Lesley Zore)
4. Ukaz mobilizacije Kraljevine Pskov 1914 (avtorirala: Lesley Zore)
5. Seznam #2525445 (avtorirala: Lesley Zore)
6. Razglas RLJ ob vstopu v OZN (avtorirala: Lesley Zore)
7. Novenščina (avtorirala: Lesley Zore)
8. Razširitev nenagovarjanja (avtorirala: Lesley Zore)
9. Krajši dialog med A in B (avtorirala: Lesley Zore)
10. Določba št. 8 administrativnega nadustavnega sodišča ustavodajni skupščini (avtorirala: Lesley Zore)
Vsa dela, ki niso prevodi, so fiktivna. Avtorica ne jamči čistopisnosti kateregakoli izmed prevodov. Nadalje avtorica razglaša, da so vsa njena dela zgolj informativnega, filozofsko-razglabljajočega, fiktivnega, ali drugače akademskega značaja. Poziva k mirnemu in demokratičnemu postopanju ter k akademski ločitvi njenih fiktivno-politoloških, informativno-politoloških in advokativno-politoloških del. Razlika med njimi in kategorizacija je očitna; zato ne vidi potrebe po posebnih zaznamkih.
USTAVA RUSKE FEDERACIJE (ČLEN 1 DO 41) - prevedla Lesley Zore
PREVEDLA: LESLEY ZORE
Ustava Ruske Federacije (kot je (bila) z vključenimi popravki in dodatki veljavna 30. decembra 2008). Prevedeno avgusta 2021.
Mi_e, večnarodno ljudstvo Ruske Federacije, ki ga povezuje skupna usoda dežele; predstavljajoče človekove pravice in svoboščine, državljanski mir in suverenost; ohranjajoče skozi zgodovinsko utemeljeno enotnost države; izhajajoče iz prepoznanih načel enakosti in samoodločbe narodov; poveličujoče spomin na prednike, ki so na nas prenesli ljubezen in spoštovanje Očetnjave, prepričanje v dobro on pravico; obnavljajoče suvereno državnost Rusije in izražajoč neomajnost njenih demokratičnih osnov; namenjeno Rusiji zagotoviti dobrino in blaginjo; v očeh dandanašnjih in prihodnjih rodov osnovano v odgovornosti naši Domovini; razpoznavajoče se kot del mednarodne skupnosti; sprejemamo USTAVO RUSKE FEDERACIJE.
ČLEN 1
1. Ruska Federacija - Rusija je demokratična zvezna pravna Država z republiško obliko vladavine.
2. Imena "Ruska Federacija" in "Rusija" sta izenačena.
ČLEN 2
1. Človek, njegove pravice in svoboščine, so najvišja vrednota. Priznanje, pregled nad in zaščita človeških in državljanskih pravic so dolžnosti Države.
ČLEN 3
1. Nosilec suverenosti in edini vir moči v Ruski Federaciji je njeno večnarodno ljudstvo.
2. Ljudstvo izvršuje svojo oblast tako neposredno, kot tudi skozi organe državne moči in krajevno samoupravo.
3. Najvišji neposrednji izraz volje ljudstva sta referendum in svobodno izvedene volitve.
4. Nihče ne sme protipravno zasesti politične moči v Ruski Federaciji. Protipraven prevzem državne oblasti je kazniv v skladu s zveznim pravom.
ČLEN 4
1. Suverenost Ruske Federacije zajema vse njeno ozemlje.
2. Ustava Ruske Federacije in zvezni zakoni imajo nadoblast povsod po Ruski Federaciji.
3. Ruska Federacija zagotavlja integriteto in nedotakljivost lastnega ozemlja.
ČLEN 5
1. Ruska Federacija sestoji iz republik, teritorijev, regij, mest zveznega pomena, avtonomne regije in avtonomnih območij - enakopravnih članov Ruske Federacije.
2. Vsaka Republika (Država) ima lastni ustavo in zakonodajo. Teritorij, regija, mesto zveznega pomena, avtonomna regija in avtonomno območje imajo lastni listino in zakonodajo.
3. Zvezna struktura Ruske Federacije je osnovana na integritete države same, enotnosti razmerij državne moči, deltvi nadrejenosti in moči med organe državne moči Ruske Federacije in končno enakosti in samoodločbi narodov Ruske Federacije.
4. V odnosih do zveznih organov državne oblasti so vse upravne delitve, podložne Ruske Federacije, enakopravne.
ČLEN 6
1. Državljanstvo Ruske Federacije je pridobljeno in razveljavljeno v skladu z zvezno zakonodajo; je eno samo in enakovredno, neodvisno od okoliščin pridobitve.
2. Vsak_a državljan_ka Ruske Federacije ima v njenih deželah pravico do vseh pravic, svoboščin in dolžnosti, kot jih zagotavlja oziroma zahteva Ustava Ruske Federacije.
3. Državljanke_a Ruske Federacije ni mogoče prikrajšati za državljanstvo ali pravico do spremembe državljanstva.
ČLEN 7
1. Ruska Federacija je socialna Država s ciljem ustvariti pogoje za dostojno človeško življenje in suveren razvoj vsakogar.
2. V Ruski Federaciji sta delo in zdravje ljudi zaščitena; uveljavljena je minimalna plača; prav tako državna podpora družinam, starševstvu in otrokom, nevrodivergentnim osebam, telesno divergentnim osebam in starejšim; uveljavljen je sistem socialnega dela, državnih penzij, dodatkov in drugih socialno-varnostnih zagotovil.
ČLEN 8
1. Ruska Federacija zagotavlja integriteto gospodarskega prostora, prosti trg dobrin, storitev in finančnih sredstev, podporo tekmovalnosti in svobodo gospodarskega delovanja.
2. V Ruski Federaciji je priznana in enakostno zaščitena zasebna, državna, občinska ali kakršnakoli druga oblika lastnine.
ČLEN 9
1. Zemlja in drugi naravni viri so v Ruski Federaciji zaščiteni kot podlaga življenja in dejavnosti ljudi, ki živijo v danih območjih.
2. Zemlja in drugi naravni viri so lahko v zasebni, državni, občinski ali drugovrstni lasti.
ČLEN 10
1. Državna moč v Ruski Federaciji obstoji na osnovi njene delitve v zakonodajno, izvršilno in sodno. Zakonodajna, izvršilna in sodna oblast so samostojne.
ČLEN 11
1. Državno moč moč Ruske Federacije nosijo Predsednica_k Ruske Federacije, Federalna Skupščina (Konzul Federacije in Državna Duma), Vlada Ruske Federacije in sodišča Ruske Federacije.
2. Državno moč v Ruski Federaciji podrejenih enotah nosijo organi, ki jih določi enota sama.
3. Delitev nadoblasti in moči med organi državne moči Ruske Federacije in organi Ruski Federaciji podrejenih enot določa Ustava sama, zvezne in druge določbe o dosegu nadoblasti in moči.
ČLEN 12
1. V Ruski Federaciji je samouprava priznana in zagotovljena. Lokalna samouprava je samostojna znotraj vseh okvirov lastne oblasti. Organi lokalne samouprave ne sestavljajo sistema državne nadoblasti.
ČLEN 13
1. Priznana je ideološka raznolikost Ruske Federacije.
2. Ruska Federacija nima državne ali obvezujoče ideologije.
3. V Ruski Federaciji obstojita večstrankarski sistem in politični pluralizem.
4. Ljudske iniciative so pred zakonom enakopravne.
5. Ustanovitev in delovanje ljudskih iniciativ s ciljem ali dejavnostmi, ki se nagibajo k prisilni spremembi osnovnih načel ustavnega sistema, kršenju integritete Ruske Federacije, rušenju državne varnosti, oboroževanju, izpeljavi družbenega, rasnega, nacionalnega ali verskega boja, sta prepovedana.
ČLEN 14
1. Ruska Federacija je sekularna država. Ruska Federacija nima državne ali obvezujoče veroizpovedi.
2. Verska združenja so ločena od Države in so pred zakonom enakopravna.
ČLEN 15
1. Ustava Ruske Federacije je v svoji odločilni vlogi najvišja odločba, ki se izvaja neposredno v vsemu območju Ruske Federacije. Zakonodaja in drugi zakonski dokumenti, ki jih sprejme Ruska Federacija, ne smejo biti v nasprotju z njeno Ustavo.
2. Organi državne nadoblasti, organi lokalne samouprave, uradnice_ki, fizične osebe in njih združenja so dolžni spoštovati Ustavo Ruske Federacije in zakonodajo.
3. Zakonodaja je javnega značaja. Neobjavljene zakonske določbe niso v uporabi. Normativne pravne določbe, ki se vežejo na človekove pravice, svoboščine in dolžnosti človeka in državljanke_a niso v uporabi, v kolikor niso javno objavljeni in splošno znani.
4. Splošno priznane osnove mednarodnega prava in mednarodnih poodb in dogovorov Ruske Federacije so del njenega pravnega sistema. V kolikor sta mednarodna pogodba ali dogovor Ruske Federacije neskladna, je v uporabi določilo mednarodne določbe.
ČLEN 16
1. Določila pričujočega poglavja Ustave so osnova ustavnega sistema Ruske Federacije in so lahko spremenjena le v skladu s pravili, ki jih določa Ustava sama.
2. Nobena druga določba pričujoče Ustave ne sme biti v nasprotju z osnovnimi načeli ustavnega sistema Ruske Federacije.
ČLEN 17
1. Ruska Federacija pripravlja priznavanje in zagotovila pravic in svoboščin človeka in državljanke_a v skladu s splošno priznanimi osnovami in normami mednarodnega prava in s pričujočo Ustavo.
2. Osnovne človekove pravice in svoboščine so neodtujljive in pripadajo vsakomur od rojstva dalje.
3. Izvrševanje pravic in svoboščin človeka in državljanke_a ne sme biti neskladno s pravicami in svoboščinami drugih.
ČLEN 18
1. Pravice in svoboščine človeka in državljanke_a so aplicirane nepsoredno. Določajo osnovo, pomen in izvedbo zakonodaje, dejavnosti zakonodajne in izvršne oblasti in lokalne samouprave. Omogoča jih uprava pravice.
ČLEN 19
1. Vsi ljudje so enaki pred zakonom in sodiščem.
2. Država zagotavi enakot pravic in svoboščin človeka in državljanke_a ne glede na telesni spol, raso, nacionalnost, jezik. izvor, lastnino, uradni položaj, kraj bivanja, veroizpoved, obsodbe, članstvo v javnih iniciativah in združbah in druge osebne okoliščine. Prepovedana je vsakršna diskriminacija na podlagi družbenega, rasnega, nacionalnega, jezikovnega ali verskega ozadja.
3. Ne glede na spol, so vsem namenjene enake pravice in svoboščine in nadalje tudi realne možnosti izvršitve enakih pravic in svoboščin.
ČLEN 20
1. Vsakdo ima pravico do življenja.
2. Smrtna kazen obstoji, do njene popolne ukitive skozi zvezno zakonodajo, le kot kazen za izstopajoče grozovite zločine proti nedotakljivosti življenja. Obtoženi ima v teh pravico do odločbe porote.
ČLEN 21
1. Človeško dostojanstvenost ščiti Drava. Ni osnove, na kateri bi se jo smelo kršiti.
2. Prepovedano je mučenje, nasilje ali drugoten krut ali poniževalen pristop ali kaznovanje. Nikogar se ne sme izpostavljati zdravstvenim, znanstvenim ali drugim poskusom brez prostovoljnega strinjanja.
ČLEN 22
1. Vsakdo ima ima pravico do svobode in osebne imunosti.
2. Arest, pridržanje in odvzem prostosti so dovoljeni le v skladu z odločitvo sodišča. Brez sodne določbe ni mogoče nikogar zadržati za več kot 48 ur.
ČEN 23
1. Vsakdo ima pravico nedotakljivosti zasebnega življenja, osebnih in družinskih skrivnosti, zaščite lastne časti in dobrega imena.
2. Vsakdo ima pravico do zasebnosti izmenjave informacij, telefonskih pogovorov, poštnih, telegrafskih in drugih oblik sporočil. Omejitve teh svoboščin so dovoljene le v skladu s sodno določbo.
ČLEN 24
1. Zbiranje, hranjenje, uporavaba in delitev informacij o zasebnem življenju posameznice_ka ni dovoljeno brez njenega_govega strinjanja.
2. Telesa državne nadoblasti, krajevne samouprave in njihovi uradniki zagotavljajo vsakomur možnost vpogleda v dokumente in drugo, kar neposredno vpliva na pravice in svoboščine vpogledajoče_ga, razen, v kolikor bi to bilo v nasprotju z zakonodajo.
ČLEN 25
1. Bivališče je nedotakljivo. Nihče nima pravice vstopiti v bivališče drugega proti volji tam živečih, razen v primerih, ki jih določa zvezno pravo ali sodna določba.
ČLEN 26
1. Vsakdo ima pravico določiti in izraziti svojo narodnost. Nihče ne sme biti prisiljen izbrati ali izkazovati svoje narodnosti.
2. Vsakdo ima pravico do upoabe svojega maternega jezkika v splošnem in proste izbire uporabe jezika pri vzgoji, izobrazbi in ustvarjalnemu delu.
ČLEN 27
1. Vsakdo, ki zakonito prebiva v območju Ruske Federacije ima pravico do svobodnega potovanja, izbire kraja bivališča in kraja nastanitve.
2. Nikomur ne sme biti onemogočen odhod iz Ruske Federacije. Državljanke_i Ruske Federacije imajo pravico do neoteženega povratka v Rusko Federacijo.
ČLEN 28
1. Vsakomur je zagotovljena svoboda vesti in veroizpovedi - vljučujoč pravico do izraza katerekoli veroizpovedi in njene izvedbe posamič ali skupaj z drugimi in ob tem pravica do odsotnosti osebne veroizpovedi, pravico prosti izbrati, se držati in v pravno dovoljenem obsegu širiti verske in druge poglede in se vesti v skladu z njimi.
ČLEN 29
1. Vsakomur je zagotovljena pravica svobodne ideje in govora.
2. Pozivanje ali ščuvanje k družbenemu, rasnemu, nacionalnemu ali verskemu sovraštvu ali tovrstnim izgredom ni dovoljeno. Pozivi k družbenemu, rasnemu, nacionalnemu, verskemu ali jezikovnemu supremacizmu so protipravni.
3. Nikogar se ne sme siliti k izrazu svojih pogledov in dognanj, ali k odreku od le-teh.
4. Vsakdo ima pravico svobodne poizvedbe po, sprejema, prenosa, ustvarjanja in in širjenja informacij v pravno sprejemljivih merilih. Zbirko informacij državno tajnega značaja določa zvezno pravo.
5. Svoboda javnega informiranja je zagotovljena. Cenzura je onemogočena.
ČLEN 30
1. Vsakdo ima pravico združevanja, vključujoč pravico ustanavljanja sindikatov v imenu zaščite osebnih interesov. Svoboda dejavnosti javnih združb je pravno zagotovljena.
2. Nikogar se ne sme siliti v članstvo v združbi, vključujoč obstanek v le-tej.
ČLEN 31
1. Državljanke_i Ruske Federacije imajo pravico do mirnih neoboroženih zborovanj, izvedbe pohodov, srečanj, demonstracij, shodov in pravno sprejemljivih sabotaž.
ČLEN 32
1. Državljanke_i Ruske Federacije imajo pravico do sodelovanja v državnih zadevah tako neposredno, kot tudi z izbiro svojih predstavnikov.
2. Državljanke_i Ruske Federacije imajo pravico glasu in izglasovanja v organe državne moči in sodelovanja v referendumih.
3. Sodno določenim državljankam_om Ruske Federacije, kakor tudi državljankam_om pridržanim v zaporih v skladu s sodno določbo, je odvzeta pravica voliti in biti izvoljeni.
4. Vse_i državljanke_i Ruske Federacije imajo enakovredno pravico do državnih storitev.
5. Državljanke_i Ruske Federacije imajo pravico sodelovati v sodni upravi.
ČLEN 33
1. Državljanke_i Ruske Federacijo imajo pravico osebno naslavljati državna in lokalno samoupravna telesa ali jim posamično ali v skupini predati zahtevke.
ČLEN 34
1. Vsakdo ima pravico svobodne uporabi lastnih sposobnosti in lastnine za ustanoviteljske in gospodarske aktivnosti, ki niso protizakonite.
2. Gospodarska dejavnost, namenjena monopolizaciji in nepravični tekmovalnosti, ni dovoljena.
ČLEN 35
1. Pravica vsakogar do zasebne lastnine je pravno zaščitena.
2. Vsakdo ima pravico do lastnine, imetja le-te, njene uporabe in zavržbe tako samostojno, kot tudi skupaj z drugimi.
3. Nikogar se ne sme brez sodne določbe razlastiti. Prisilen zaseg sredstev v državnem imenu je mogoč le s prej omenjenim pogojem in v prisotnosti popolnega povračila škode.
4. Zagotovljena je pravica do dedovanja.
ČLEN 36
1. Državljanke_i in njihova združenja imajo pravico lastiti si zemljo v obliki zasebne lastnine.
2. Last, uporabo in zavržbo zemlje in drugih naravnih virov prosto izvršijo lastnice_ki same_i, v kolikor to ne bi škodilo okolju in ne bi kršilo pravic in pravno zaščitenih interesov drugih.
3. Pogoji in pravila uporabe zemljišč določa zvezno pravo.
ČLEN 37
1. Delo je svobodno. Vsakdo ima pravico svobodno uporabiti svoje delovne sposobnosti, izbrati obliko dela in svojo profesijo.
2. Prisilno delo ni mogoče.
3. Vsakdo ima pravico do pogojev dela, ki ustrezajo varnostnim in higieničnim pogojem; do plačila brez kakršnekoli diskriminacije; in do mezde in plače, ki nista nižji od minimalne, ki ju določa zvezno pravo; končno tudi do zaščite pred nezaposlenostjo.
4. Priznana je pravica do delavskih pravnih sporov posameznice_ka ali skupine skozi mehanizme reševanja teh sporov, kot jih določa zvezno pravo, vključujoč pravico do stavke.
5. Vsakdo ima pravico do počitka in prostega časa. Pogodbeno zaposlenim je zagotovljen stalni delovni čas, osebni in skupni dela prosti dnevi ter letno določen plačan dopust, kot ga določa zvezna zakonodaja.
ČLEN 38
1. Materinstvo, otroštvo in družino ščiti Država.
2. Skrv za otroke in njihovo odraščanje sta do enake mere pravica in dolžnost staršev.
3. Tega sposobni otroci nad 18 let starosti skrbijo za svoje starše z invalidnostmi.
ČLEN 39
1. Vsakomur je zagotovljena socialna varnost, ki jo zagotavlja Država, v primeru starosti, obolenja, invalidnosti, izgube preživljajoče_ga, zahtev pri vzgoji otrok in drugih primeri, kot jih določa zakon.
2. Državne penzije in socialne dovolilnice določa zakon.
3. Prostovoljno izbrana socialna zavarovanja so subvencionirana, prav tako kot je ustvarjanje dodatnih oblik socialne varnosti in dobrodelnosti.
ČLEN 40
1. Vsakdo ima pravico do doma. Nikogar se ne sme arbitrarno prikraišati za lastno domovanje.
2. Organi državne oblasti in krajevne samouprave spodbujajo izgradnjo bivališč in ustvarjajo pogoje za izvrševanje pravice do domovanja.
3. Osebe z nizkim dohodkom in drugi, ki jih določa zakon, ki imajo potrebo po bivačišču, ga prajmejo zastonj ali za primerno ceno iz strani državnih, občinskih in drugih stanovanjskih skladov, v skladu s pravili, ki jih določa zakon.
ČLEN 41
1. Vsakdo ima pravico do zdravstvene zaščite in zdravstvene pomoči. Zdravstvena pomoč v državnih in občinskih zdravstvenih ustanovah je posameznicam_kom nudena zastnoj, na račun nanašajočega se proračuna, zavarovalniške pomoči in drugih denarnih pretokov.
2. V Ruski Federaciji zvezne programe za zaščito in izboljšanje zdravstva prebivalstva financira Država; le-ta nadalje izvaja ukrepe za razvoj državnih, občinskih in zasebnih zdravstvenih storitev; promoviranje in subvencionirane so dejavnosti, ki pripomorejo k izboljšanju zdravja in razvoja telesne kulture, športa, ekološkega in sanitarno-epidemiološkega dobrobita.
3. Prikrivanje dejstev in pogojev, ki predstavljajo nevarnost življenju in zdravju ljudi iz strani uradnih oseb, prinaša odgovornost, ki jo določa zakon.
PREDUSTAVNI DOKUMENT KOMUNE KOPER - avtorirala Lesley Zore
Z referendumsko in zgodovinsko pravico; v skladu z občinskim, mednarodnim, predhodnim in novodobnim pravom; v imenu vseh državljank_ov Komune Koper; nasproti silam zasužnjevanja in fašizma; v imenu neposredne osvoboditve vseh, ki so zatirane_i na podlagi razrednega položaja, spola, ob rojstvu določenega spola, spolne in romantične usmerjenosti ali njune odsotnosti oziroma odsotnosti posamezne izmed omenjenih usmerjenosti, barve kože, rase in rasnega ozadja, narodnosti, etnične pripadnosti oziroma nacionalnosti in narodnostnega, etničnega oziroma narodnostnega ozadja, filozofskega položaja ali filozofskega ozadja, nevrodivergentnosti, pluralnosti, telesne divergentnosti ali invalidnosti, ali kakršnihkoli drugih osebnih okoliščin; zaprisegajoč voljo ljudstva do razglasa in izvršitve svobodne in neposredno demokratične družbe, izvedene skozi brezdržavno, brezrazredno in nemonetarno poststrukturno akreditacijo politične, ekonomske, kulturne in druge moči ljudstvu, kjer delavke_ci same_i nadzirajo sredstva proizvodnje in je ekonomija dekomodificirana; uveljavljajoč osvoboditev Komune Koper kot konfederativne enote Svobodnega tržaškega teritorija; razglašamo veljavnost pričujočega predustavnega dokumenta Komune Koper, po katerem naj se ravna uvodni ustavni red Komune Koper, ki naj ga sestavi Ustavna skupščina, v skladu s pričujočim dokumentom.
Ustava Komune Koper predstavlja ustavni red Komune Koper. Z njo se mora skladati vsa zakonodajna, izvršna, sodna in druga dejavnost Komune Koper, kakor to določa ustavni red.
Izenačeni sta imenovanji Ustavodajna skupščina in Ustavna skupščina, ne glede na kapitalizacijo.
Izenačeni sta imenovanji Ustavodajne_i poslanke_ci in Ustavne_i poslanke_ci, ne glede na kapitalizacijo.
Ponovni Postopek pomeni, da se sestanek Ustavne Skupščine ponovi ob isti uri v dnevu, na istem mestu, pod istimi pogoji, sedem dni za zadnjim sestankom, ki je v svoji vsebini z začetkom novega sestanka Ustanovne Skupščine ničen.
Izmed 283 ustavnih kandidatk_ov, ki so zapisani v prilogi 1, je naključno izbranih 50 ustavodajnih poslank_cev. Le-ti se 29.9.2021 ob 13:00 po Greenwitchškem času, kot je ta določen v pravu Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, srečajo na največjem trgu Komune Koper, Titovem trgu, v radiju 20 metrov od točke, ki leži 45.548264 stopinje severno od ekvatorja in 13.729626 vzhodno od greenwitchškega poldnevnika, kot sta ekvator in omenjeni poldnevnik določena v preteklem pravu predhodne državnosti.
V kolikor je meter nad tlemi na točki, ki je v središču srečanja, ob začetku srečanja več kot 26°C ali manj kot 5°C, v kolikor sestanek v kateremkoli trenutku otežuje dež, ali v kolikor je na srečanju ob začetku srečanja prisotnih manj kot 40 ustavnodajnih poslank_cev, se sproži Ponovni Postopek.
Ustavodajnim poslankam_cem je namenjenih 60 minut interne diskusije. Sledeč temu se sestavi naključni red govorov. Vsak_a poslanka_ec se na seznamu znajde natančno enkrat. Zaporedno, kakor so zapisan_e na seznamu, jim je dodeljenih posamično po 5 minut časa, ki ga porabijo za svoj govor, v katerem predstavijo svoje mnenje o sestavi Ustave. V kolikor želijo, lahko od svojega govora odstopijo ali ga prekinejo, s čemer se konča zadanih 5 minut.
Zatem se za 60 minut proces prekine. V danem času nastajajo Ustavni predlogi. Ti so zatem razobešeni, vsak na svojem delu Titovega trga, vsak vsaj 5 metrov od drugega. V kolikor je izobešenih predlogov že toliko, da ni mogoče izobesiti dodatnih, se oddaja predlogov konča.
Po koncu sestave predlogov se nameni 30 minut ustavnim poslankam_cem, da pregledajo ustavne predloge, ki so nastale okoli njih.
V kolikor je ustavnih predlogov vključno 8 ali več:
1. Poslanke_ci s preferenčnim glasom trikrat zapored izberejo, katerega izmed še ne izločenih predlogov izločiti. V primeru izenačenja v posamičnem preferenčnem glasovanju se izvržbo izbere naključno.
2. Vsakemu predlogu se nameni 3 minute, naj se v radij 5 metrov od njega postavijo vse_i poslanke_ci, ki podpirajo predlog.
3. Vsi ustavni predlogi, ki so izenačeni za prvi dve mesti ustavnih predlogov z največ podpornic_kov, postanejo višji ustavni predlogi.
4. Med višjimi ustavnimi predlogi se izvede preferenčno glasovanje. V kolikor pride do izenačenja za prvo mesto, se zmagovalni ustavni predlog izbere kot naključni iz prvega mesta omenjenega preferenčnega glasovanja. Sicer se kot zmagovalni ustavni predlog izbere predlog na prvem mestu.
5. Zmagovalni ustavni predlog je s tem razglašen za Ustavo Komune Koper.
V kolikor je ustavnih predlogov med vključno 3 in vključno 7:
1. Poslanke_ci s preferenčnim glasom dvakrat zapored izberejo, katerega izmed še ne izločenih predlogov izločiti. V primeru izenačenja v posamičnem preferenčnem glasovanju se izvržbo izbere naključno. V kolikor ostane le še en predlog, je ta razglašen za Ustavo Komune Koper.
V kolikor se s tem ne določi Ustave Komune Koper:
a. Vsakemu predlogu se nameni 3 minute, naj se v radij 5 metrov od njega postavijo vse_i poslanke_ci, ki podpirajo predlog.
b. Vsi ustavni predlogi, ki so izenačeni za prvi dve mesti ustavnih predlogov z največ podpornic_kov, postanejo višji ustavni predlogi.
c. Med višjimi ustavnimi predlogi se izvede preferenčno glasovanje. V kolikor pride do izenačenja za prvo mesto, se zmagovalni ustavni predlog izbere kot naključni iz prvega mesta omenjenega preferenčnega glasovanja. Sicer se kot zmagovalni ustavni predlog izbere predlog na prvem mestu.
d. Zmagovalni ustavni predlog je razglašen za Ustavo Komune Koper.
V kolikor je ustavnih predlogov med vključno 1 in vključno 2:
1. S preferenčnim glasovanjem se izbere zmagovalni ustavni predlog. V kolikor pride pri tem do izenačenja, se izbere naključno trinajst prisotnih ustavnih poslank_cev, ki ponovijo preferenčno glasovanje in s tem izberejo zmagovalni ustavni predlog. izbrani zmagovalni ustavni predlog je s tem razglašen za Ustavo Komune Koper.
V kolikor ni ustavnih predlogov, se sproži Ponovni Postopek.
Ustavo Komune Koper se ratificira z izvedbo referenduma. V kolikor ni ratificirana na referendumu, se po objavi rezultatov sproži Ponovni Postopek, pri čemer se ne sproži sedem dni po zadnjem srečanju ustavnih poslank_cev, temveč sedem dni po uradi objavi rezultatov, kakor to določa Referendumski zakon Koprske regije Tržaškega svobodnega teritorija.
Poglavje Začasne vojaške določbe je veljavno do sprejema Ustave Komune Koper in ne vpliva nanjo.
Komuna Koper je pod vojaško upravo Svobodnega tržaškega teritorija (STT). Je njegov del. Vojaška uprava STT nad Komuno Koper se izvaja z uporavo Koprske divizije, ki je odgovorna neposredno koprskemu ljudstvu in ščiti predustavno pravo Komune Koper. Na sledečem prioritetnem mestu Koprske divizije je predustavni in ustavni red STT.
Republiki Sloveniji in Republiki Italiji je z veljavnostjo tega dokumenta ukazana prekinitev kršitve suverenosti Komune Koper in STT sploh.
Koprsko divizijo ustvarjajo enote Častne straže Demokratične vojne skupščine Koper, Koprske anarhistične garde, Koprske tržaško-zavezniške garde in enote Tržaškega udarnega odreda Koper, kakor to divizijo določa Odlok o Koprski diviziji, ki ga je 18.8.2021 ratificirala tržaška Ljudska Skupščina.
Prepovedana je agresija Koprske divizije proti interesom Republike Slovenije ali Republike Italije, v kolikor ni ta defenzivna in v skladu s pravnim redom obeh republik glede na njuno priznavanje mednarodnega prava, uporabe skrajne sile in uveljavitve samoobrambe.
Pričujoče besedilo sprejme Demokratična vojna skupščina Koper za Predustavni dokument Komune Koper. Priznano je avtorstvo Lesley Zore kot stvariteljice danega besedila.
PARIŠKA MIROVNA POGODBA, ČLEN 21 - Svobodni tržaški teritorij - prevedla Lesley Zore
1. S tem členom se razglaša obstoj Svobodnega tržaškega teritorija (STT), ki ga sestavlja območje med Jadranskim morjem in mejami, določenimi v členih 4 in 22 pričujoče Pogodbe. STT priznavajo vse Zavezniške, Z njimi povezane sile in Italija, pri čemer se strinjajo, naj integriteto in samostojnost STT zagotavlja Varnostni svet Organizacije združenih narodov (UNSC).
2. Italijanska suverenost nad območjem, ki definira Svobodni Tržaški Teritorij, kot je definiran v prvem odstavku tega člena, je izničena z veljavnostjo pričujoče Pogodbe.
3. Z izničenostjo vezane italijanske suverenosti se STT usmerja z odločbo provizionalne vladavine, ki jo (odločbo) sestavi Svet zunanjih ministrov in potrdi UNSC. Omenjena odločba ostane veljavna do datuma, ki ga sprejme UNSC sam, kot začetka veljavnosti Stalnega statuta, ki ga potrdi sam. STT je s tem vladan z določili le-tega Stalnega statuta. Besedili Stalnega statuta in Odločbe o provizionalni vladavini sta vključeni v aneksih 6 in 7.
4. STT ni razumljen kot predan teritorij, kakor bi to definiral pomen, določen v 19. členu aneksa 14 pričujoče pogodbe.
5. Italija in Jugoslavija se bosta zavzemali zagotoviti STT vse potrebno v skladu z aneksom 9.
RAZGLAS MOBILIZACIJE REPUBLIKE PSKOV, 1914 - avtorirala Lesley Zore
Kraljevina Pskov, zveza ljudstev ruskih in estonskih, finskih in Karelijskih, laplandskih in latvijskih in germanskih, ob mnogih enakopravnih etnijah, narodih in rasah, združena pod oblastjo vsemogočne, najvišje in presvetle vladavine absolutne oblasti Lesley Zore in anarho-monarhističnih temeljev, kakor jih določa Splošni Statut Pskov, ki ga določa Ona sama, sprejema pričujoči razglas s potrdilom Lesley Zore in vidno podporo pskovskega ljudstva.
Kraljevina Pskov opaža hude kršitve njene suverenosti in nevtralnosti iz strani sil Nemškega Imperija, prav tako kot tudi tudi sil Ruskega Cesarstva. V pričujočem razglasu ravna v skladu z vojnimi napovedji in razglasi vojnega stanja, ki ju je prejela iz uradnih sedežev omenjenih dveh kršiteljic in iz uradnega sedeža Republike Helsinki.
Kraljevina Pskov razglaša popolno mobilizacijo vseh posameznic_kov starih med 20 in 35 let v bojne enote Pskovske legije. Ob tem določa mobilizacijo vseh surovin in odnosov Kraljevine pod popolno subjektivno oblastjo Vojne_ga ministrice_a Lesleyistične Kraljevine, ki ji_mu nadoblast predstavlja le Lesley Zore ali namestnica_k, ki ga določi Lesley Zore sama.
SEZNAM #2525445 - avtorirala Lesley Zore
Nedokončan seznam držav, ki so iz strani drugih levo usmerjenih pogosto razglašene za primere socializma (jaz menim, da niso bile socialistične, le kakšnih deset iz seznama se jih je sploh približalo socializmu). Seznam ni razvrščen. Potrudila sem se, da se elementi ne bi ponavljali.
Pariška komuna
Niška komuna
Brestovska komuna
Marseilleska komuna
Vichyjska komuna
Nanteška komuna
Toulouška komuna
Lyonska komuna
Ruska sovjetska federativna socialistična republika
Armenska sovjetska socialistična republika
Azerbaijanska sovjetska socialistična republika
Beloruska sovjetska socialistična republika
Estonska sovjetska socialistična republika
Gruzijska sovjetska socialistična republika
Kazakh sovjetska socialistična republika
Kirghiz sovjetska socialistična republika
Latvian sovjetska socialistična republika
Lithuanian sovjetska socialistična republika
Moldovan sovjetska socialistična republika
Tajik sovjetska socialistična republika
Turkmen sovjetska socialistična republika
Ukrainian sovjetska socialistična republika
Uzbek sovjetska socialistična republika
Bukharanska ljudska sovjetska republika
Fino-karelijska sovjetska socialistična republika
Korežijska ljudska sovjetska republika
Transkavkaška sovjetska federativna ljudska republika
Pridnestrovska moldavska sovjetska socialistična republika
Bavarska sovjetska republika
Bremenska sovjetska republika
Kitajska sovjetska republika
Komuna delavskega ljudstva Estonije
Daljno-vzhodna republika
Galicijska sovjetska socialistična republika
Madžarska republika konzulov
Latvijska socialistična sovjetska republika
Litovska sovjetska socialistična republika
Litvansko-beloruska sovjetska socialistična republika
Limeriški sovjet
Muganska sovjetska republika
Odeška sovjetska republika
Perzijska sovjetska socialistična republika
Slovaška sovjetska republika
Republika zlate ravine
Republika Krim
Donetska ljudska republika
Luganska ljudska republika
Turkestanska sovjetska federativna republika
Krimska sovjetska socialistična republika
Tuvanska ljudska republika
Mongolska ljudska republika
Demokratična republika Afganistan
Benderska besarabska sovjetska socialistična republika
Tatarbunarski ljudski komite
Kubijiševska socialistična delavska republika
Republika Prekmurje
Karelijska komuna delavcev
Narodno osvobodilno gibanje Albanije
Makhnovistični svobodni teritorij
Neozapatistični teritoriji EZLN
Konfederacija Rojava
Užiška republika
Gizdaviška republika
Bihaška republika
Podravska republika
Foška republika
Drvarska republika
Kozarska revolucionarna republika
Republika Alto Monferrato
Republika Alto Tortonese
Bobbijška republika
Cansiglijška republika
Karnijska republika
Imperijski upor
Vzhodna furlanska republika
Lanška revolucionarna republika
Montefiorinski komite
Partizanska republika Ossola
Val Ceno
Val d'enška republika
Valšesijska republika
Val Maira e Val Varaita komite
Partizanska republika Val Taro
Partizanska združba lanške doline
Republika Varzi
Korejska ljudska skupščina v Mandžuriji
Fudžijanska ljudska vlada
Osvobojena cona kitajske
Vzhodna turkestanska republika
Ustanovna republika bele Komunistične stranke Burme
Ustanovna republika rdeče Komunistične stranke Burme
Ustanovna republika Revolucionarne vojske Burme
Karenska nacionalna zveza
Socialistična republika zvezne Burme
Demokratična federativna Jugoslavija
Federativna ljudska republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Komite miru in solidarnosti Burme
Zvezna stranka države Wa
Ustanovna republika Kačinske obrambne vojske
Karenska narodna ljudska osvobodilna fronta
Demokratična karenska budistična vojska
Osvobojeni teritoriji kočevja
Bavarska ljudska republika
Saksonska sovjetska republika
Alzaška sovjetska republika
Würzburška sovjetska republika
Essenška ruhrska republika
Prva republika Gornje Šlezije Poljske vojaške organizacije
Druga republika Gornje Šlezije Poljske vojaške organizacije
Tretja republika Gornje Šlezije Poljske vojaške organizacije
Zveza sovjetskih socialističnih republik
Demokratična ljudska republika Koreja
Ljudska republika Kitajska
Druga španska republika
Republika baskovske vojske in Bilbajskega teritorija
Revolucionarna Katalonija in Aragon
Okrajni obrambni konzul Aragona
Ljudska socialistična republika Albanija
Ljudska republika Bolgarija
Češkoslovaška republika
Nemška demokratična republika
Madžarska Ljudska Republika
Poljska ljudska republika
Socialistična republika Romunija
Ljudska republika Kampučija
Teritoriji Kampučijske združene fronte za narodno odrešitev
Demokratična republika Vietnam
Socialistična republika Vietnam
Laoška ljudska demokratična republika
Družba disidentskih gibanj Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije
Teritoriji Kolumbijske Narodne osvobodilne vojske
Konzuli Kolumbijske Popularne osvobodilne vojske
Teritoriji konzulov Komunistične partije Peruja
Sahravijska arabska demokratična republika
Samostojna dežela Azawad
Teritoriji narodnega gibanja osvoboditve Azawada
Libija Libijske narodne armade
Abmazonski vladni komite
Tigrajska narodna osvobodilna fronta
Republika Somaliland
Puntland
Jubbalandsko-kenijska zveza
Ljudski demokratični disidenti popularne fronte za pravico Konga
Narodna osvobodilna fronta Grčije
Provizionalna demokratična vlada Grčije
Demkratična republika Jemen
Provizionalni teritoriji Južnega prehodnega konzula Jemna
Kurdistanska regija
Teritoriji Kurdistanske stranke svobodnega življenja
Komite teritorijev Kurdistanske delavske stranke
Restoracijski konzul Šanskih dežel
Nemška Avstrija
Prva avstrijska republika
Združena liga Arakana
Komanška republika
Zahodnoukrajinska ljudska republika
Ukrajinska ljudska republika
Donetsk-krivojska sovjetska republika Roga
Lemko-rusinska republika
Moldavska demokratična republika
Kubanska ljudska republika
Kronstadtska delavska republika otoka Koltin
Sovjetska republika mornarjev in graditeljev trdnjav Naissaar
Donska sovjetska republika
Kubanska sovjetska republika
Donska republika
Sovjetska republika Črnega morja in kubanskega ozemlja
Republika hladne doline
Republika črnega gozda
Medvinska republika
Republika Daniela Ilkoviča Terpila
Republika Nikiforja Grigorjevega
Mlijivska republika
Narodnoosvobodilna konfederacija milic Zahodne Papue
Teritoriji Morojske odporniško-osvobodilne organizacije
Teritoriji Komunistične stranke Filipinov in Narodne demokratične fronte
Teritoriji maoistične Naxalite
Teritoriji marksistične Naxalite
Tambovski upor
Republika Kuba
Burkina Faso
Sorokinski upor
Livnijski upor
Čapanski upor
Čuvansko-sorminski upor
Ukrajinska republika daljnega vzhoda
Banatska republika
Moreloška komuna
Zveza Arauco-Malleco
RAZGLAS RLJ OB VSTOPU V OZN - avtorirala Lesley Zore
V imenu ljudske nadoblasti nad razmerji samih proti seboj,
v imenu pravic manjšin in uničenja sleherne diskriminacije,
v imenu avtoliberacije delavskega ljudstva in vseh marginaliziranih skupin,
v imenu svetovnega miru in afirmativnih diplomatskih odnosov Republike Ljubljana (RLJ),
razglaša
RLJ vstop ljudstev ljubljanskih v mednarodno afirmativno in mirovno zvezo, Organizacijo združenih narodov imenovano (OZN)
in
ob tem pozdravlja s tem dejanjem potovarišeno delavstvo vsega sveta, čigar srca bijejo v taktu z našimi in kjer ne vrag, le sosed je mejak.
Ob tem
Republika Ljubljana (RLJ)
razglaša
vsesvetovno pobudo Konzula RLJ za svetovno sodelovanje in mednarodno revolucijo k dehegemonizaciji mednarodnih organizacij in svetov, vključujoč OZN, h kateremu velja RLJ s pričujočim razglasom za pridruženo članico.
NOVENŠČINA - avtorirala Lesley Zore
Namen novenščine ni optimizirati gradnje IAL ali razviti jezik do konca; služi naj prikazu možne izgradnje kakšnega izmed mojih jezikov v slovenščini. Predstavljajte si slovnico Yuzaka v slovenščini, haha!
Zapis stoji v obliki izgovorjava [zapis], tj. IPA [romanizacija], npr. m[m].
|
manner \ place |
labial |
coronal |
coronalno dorsalni |
dorsal |
|
nasal |
m [n] |
n [n] |
|
|
|
plosive |
p [p], b[b] |
t [t] |
|
k [k] |
|
sibilant fricative |
|
s [s] ʃ [sh] |
|
|
|
non-sibilant fricative |
f [v] v [w] |
|
|
|
|
approximant |
β̞ [] |
|
j [y] |
|
|
trill |
|
r [r] |
|
|
|
latteral approximant |
|
l [l] |
|
|
|
\ |
front |
back |
|
close |
i [i] |
u [u] |
|
close-mid |
e [e] |
o [o] |
|
open |
a [a] |
|
Posebnost - samoglasniški sestavki. Skupino samoglasnikov, ki stojijo eden ob drugem, se izgovori po izgovorjavi sestavka prvih dveh. Vsi ostali ostanejo neizgovorjeni. Skupine dveh samoglasnikov se izgovori po sledečem ključu (izgovorjava [zapis]).
|
drugi\prvi |
a |
e |
i |
o |
u |
|
a |
a [aa] |
ja [ea] |
ja [ia] |
β̞a [oa] |
β̞a [ua] |
|
e |
aj [ae] |
e [ee] |
je [ie] |
β̞e [oe] |
β̞e [ue] |
|
i |
aj [ai] |
ej [ei] |
i [ii] |
β̞i [oi] |
β̞i [ui] |
|
o |
aβ̞ [ao] |
eβ̞ [eo] |
iβ̞ [io] |
o [oo] |
β̞o [uo] |
|
u |
aβ̞ [au] |
eβ̞ [eu] |
iβ̞ [iu] |
oβ̞ [ou] |
u [uu] |
Znotraj besede se naglašuje prvi zlog z zvokom o. V kolikor ga ni, se naglašuje prvi zlog z zvokom e. V kolikor tudi to ni mogoče, se naglašuje prvi z zlog z zvokom a. V kolikor tudi to ni mogoče, se naglašuje prvi zlog z zvokom u. V kolikor tudi to ni mogoče, se v besedi ne naglašuje nobenega zloga.
Intonacija in naglasni udar sta v besedi naraščajoča vse do naglašenega zloga, po katerem začneta padati.
V povedi se naglašuje prvo besedo v povedi. V kolikor je poved daljša od šestih besed, se naglašuje tudi vsako besedo, daljšo od dveh zlogov.
Ednina se uporablja za eno števno enoto. Množina se uporablja za števno enoto, ki ni enaka ena. Deštevnina se uporablja za neštevnost.
Samostalinkom je mogoče dodati končnico, glede na katero predstavljajo neko število enot, ali količino. Edninske samostalnike se tvori z dodajanjem končnice -(y)as; množinske samostalnike z dodajanjem končnice -(y)es; količinske deštevninske samostalnike z dodajanjem končnice -(y)us. V vseh treh končnicah se y, seveda brez oklepajev, doda le, v kolikor je prvi zvok pred številsko končnico samoglasnik.
V novenščini pomeni "omniprva" oseba uporabo v primeru sistema, pri čemur je dovoljena nadomestna uporaba druge ali prve osebe. Pri pluralnosti lahko tako kdorkoli v sistemu nanaša na cel sistem z uporabo omniprve osebe.
Primeri relacije zaimkov v slovenščini: subjective (jaz), objective (mene), reflexive (jaz sebe), zaimkovni possesive adjective (moj), possesive (ta moje). Primeri relacije zaimkov v angleščini: subjective (ze), objective (zer), reflexive (zerself), zaimkovni possesive adjective (zer), possesive (zers).
Zaimki so sestavljeni kakor sledi.
Zaimki ednine:
|
relacija \ oseba |
prva |
omniprva |
druga |
tretja |
|
subjective |
ma |
me |
mi |
mo |
|
objective |
mas |
mes |
mis |
mos |
|
reflexive |
mama |
meme |
mimi |
momo |
|
zaimkovni possesive adjective |
mar |
mer |
mir |
mor |
|
possessive |
ta mar |
ta mer |
ta mir |
ta mor |
Zaimki množine:
|
relacija \ oseba |
prva |
omniprva |
druga |
tretja |
|
subjective |
la |
le |
li |
lo |
|
objective |
las |
les |
lis |
los |
|
reflexive |
lala |
lele |
lili |
lolo |
|
zaimkovni possesive adjective |
lar |
ler |
lir |
lor |
|
possessive |
ta lar |
ta ler |
ta lir |
ta lor |
Zaimki deštevnine:
|
relacija \ oseba |
prva |
omniprva |
druga |
tretja |
|
subjective |
ka |
ke |
ki |
ko |
|
objective |
kas |
kes |
kis |
kos |
|
reflexive |
kaka |
keke |
kiki |
koko |
|
zaimkovni possesive adjective |
kar |
ker |
kir |
kor |
|
possessive |
ta kar |
ta ker |
ta kir |
ta kor |
Zaimku končno dodamo končnico -(p)as za neanimatno (s tem ustvarimo zaimek, kot je v angleščini "it", kadar ni uporabljen kot animatni neozaimek.) P v dani končnici -(p)as zapišemo, seveda brez oklepajev, v kolikor je zadnji glas pred končnico samoglasnik.
Kadar se nanašamo na zaimek, a se ta nahaja na mestu predmeta (object), in bi sicer uporabili subjective relacijo zaimka, uporabimo objective relacijo zaimka.
Zaimek v tretji osebi v subjective relaciji se sme uporabiti kot splošni kazalni zaimek, v skladu s slovničnim številom, potrebnim za uporabo v danem primeru.
V novenščini nadalje obstajaja posebna skupina devetih besed, ki se jih ne sprega glede na število ali relacijo, pač pa glede na vsebino in prostnost. Sledi pregled teh s slovenskimi bribližki, kjer ti obstajajo.
|
prostnost \ vsebina |
prazno |
vprašljivno |
vseobsegajoče |
|
krajevno |
lokonul (nikjer) |
lokodor (kjer) |
lokal (kjerkoli) |
|
osebno |
pernul (nihče) |
perdor (kdor) |
peral (kdorkoli) |
|
splošno neanimatno |
taynul (nič) |
taydor (kar) |
tayal (karkoli) |
Katerokoli besedo iz devetobesedja je mogoče uporabiti namesto objekta ali subjekta, kjer se obnaša kot nanašalni stavčni veznik.
Glagolu se doda sledečo končnico glede na informacije o subjektu.
Značilnost subjekta:
|
število \ oseba, ki jo subjekt predstavlja sporočevalcu |
prva |
omniprva |
druga |
tretja |
|
ednina |
-(r)am |
-(r)em |
-(r)im |
-(r)om |
|
množina |
-(r)al |
-(r)el |
-(r)il |
-(r)ol |
|
deptevnina |
-(r)ak |
-(r)ek |
-(r)ik |
-(r)ok |
(r), ki je zgoraj notiran v oklepaju, se, seveda brez oklepajev, doda, v kolikor je zadnji zvok pred končnico spreganja glagola samoglasnik.
Glagol se v osnovni obliki (npr. v slovarskem seznamu) notira s končnico -(t)um, kar predstavlja infinitiv. (t) se, seveda brez oklepajev, doda, v kolikor je zadnji zvok pred končnico spreganja glagola samoglasnik. Glagoli v infinitivu ne morejo imeti dovršne predpone; sami po sebi niso niti dovršni, niti nedovršni. Glagol es je mogoče zapisati brez končnice infinitiva ali kakršnekoli druge številsko-osebne spregatve, v čemur predstavlja infinitiv biti.
Pred glagol lahko dodamo predpono at(e)-, ki definira glagol kot dovršen. Sicer je nedovršen. (e) v predponi, seveda brez oklepajev, dodamo le, v kolikor je prvi zvok v glagolu soglasnik. Te predpone ni mogoče postaviti pred indefinitivne glagole, ki sami po sebi niso ne dovršni ne nedovršni.
Glagol prejme sledeče končnice glede na čas dogajanja v primerjavi s časom izraza: končnico -(e)lel za preteklik in -(e)kek za prihodnost, kjer se (e), seveda brez oklepajev, zapiše, v kolikor se pred končnico nahaja soglasnik. V kolikor glagol nima pridane časovne končnice, predstavlja sedanje stanje. Časovna končnica stoji za vsemi drugimi končnicami iz pričujočega poglavja.
notatum = opaziti, opaziti obstoj nečesa
ekspiratum = preteči, se izteči
rubikatum = odločiti
es = biti
gwerus = vojna
tempus = čas
kemenilus = komunizem
kepetilus = kapitalizem
aynayum = obstajati
tagus = dan
esenum = jesti
pivus = pica, pizza
minutus = minuta
orus = ura
penduwus = teden
monatus = mesec
anus = leto
Prislovi v nomenščini se delijo na krajevne, časovne, načinovne in na prislovni sestav. Krajevni, časovni in načinovni določajo to, po čemur so imenovani. Prislovni sestav je stavek, ki ima v svojem subjektu (osebi) izključno vprašilno besedo devetobesedja (npr. "taydor esom gwerus", kar pomeni "kjer je vojna"). Običajno se za glagol v takšnem primeru uporabi glagol biti (es).
Vsi prislovi imajo končnico -(g)in, kjer se (g), seveda brez oklepajev, uporabi, v kolikor pred končnico stoji soglasnik.
Prislovi stojijo pred glagoli in določajo okoliščine dogodka, dogajanja ali česarkoli že, kar glagol definira. Primer: "ma motagin esenamekek pivus," kar pomeni "danes bom jedla pico".
Sledi nerazvrščen slovar časovnih prislovov v nomenščini.
mominutin = to minuto
preminutin = prejšnjo minuto
posminutim = naslednjo minuto
monorin = to uro
prenorin = prejšnjo uro
posnosin = naslednjo uro
motagin = danes
pretagin = včeraj
postagin = jutri
mopenduwin = ta teden
preminutin = prejšnji teden
posminutin = naslednji teden
momonatin = ta mesec
premonatin = prejšnji mesec
posmonatin = naslednji mesec
monanin = letos
prenanin = lani
posanin = naslednje leto
Sledi nerazvrščen slovar krajevnih prislovov v nomenščini.
Novenščina se nahaja znotraj sistema SVO (subject-verb-object). V njem se najprej izrazi subjekt oziroma osebo (tisto, kar nekaj počne), nato glagol (dejanje oz. dogajanje) in končno objekt oziroma predmet (tisto, čemur se nekaj zgodi oz. dogaja). Primer takšnega besednega vrstnega reda vidimo tudi v angleščini (npr. "I see this.") Primer je poved "Ma notaram mos.", ki pomeni "Jaz to opažam."
Subjekt, glagol in predmet je mogoče zamenjati s polnimi stavki, imenovanimi podstavki. V podstavku lahko manjka subjekt, glagol, ali predmet, v kolikor podstavek le-tega nadomešča. Primer povedi s podstavkom je poved "Ma notram, taydor esom lokatek.", ki pomeni "Jaz opažam, kar je tu." Pred prvo besedo v podstavku stoji vejica.
Prislove se v stavku postavi po subjektu (osebi); določajo glagol.
Pridevnik lahko stoji le pred subjektom (osebo) ali neposredno pred objektom (predmetom). Opisuje lahko le stavčni subjekt ali objekt, oziroma del njega, kakor to določa pričujoči odsek o pridevnikih.
Iz glagola ali samostalnika se da ustvariti besedo, ki spremeni lastnost, vrsto ali pripadnost prve nepridevniške besede, ki ji sledi. Lastnost in vrsto spreminja lastnostni pridevnik. Pripadnost spreminja svojilni pridevnik.
Iz samostalinka se ustvari lastnostni pridevnik tako, da se mu odstrani številsko končnico in se mu nato prida končnico (-e)tus, pri čemur se doda e, seveda brez oklepajev, le, v kolikor je zadnji zvok pred pridevniško končnico soglasnik.
Iz glagola se ustvari lastnostni pridevnik tako, da se ga pretvori v infinitiv in se mu nato prida končnico (-e)trus, pri čemur se doda e, seveda brez oklepajev, le, v kolikor je zadnji zvok pred pridevniško končnico soglasnik.
Iz samostalnika se ustvari svojilni pridevnik tako, da se mu odstrani številsko končnico in se mu nato prida končnico (-e)tulus, pri čemur se doda e, seveda brez oklepajev, le, v kolikor je zadnji zvok pred pridevniško končnico soglasnik.
Iz glagola ni mogoče ustvariti svojilnega pridevnika.
Besedo zapišemo z veliko začetnico, v kolikor sledi enemu ali večih izmed sledečih pogojev:
1. stoji na začetku povedi;
2. predstavlja osebno ime, ime večosebnega sistema, ali ime organizacije;
3. predstavlja krajevno ime;
4. predstavlja prvo besedo z besedo zapisanega števila;
5. predstavlja ime države iz seznama #2525445, objavljenega v tej knjigi, ali ime države, ki bi morala po kriterijih seznama biti na njem, ali se nanaša na specifično postdržavno civilizacijo, ki bi morala biti na omenjenem seznamu.
Sledi številski sistem novenščine, prikazan na primerih.
0 = nul
1 = yen
2 = duw
3 = tri
4 = kwa
5 = pen
6 = penyen
7 = penduw
8 = pentri
9 = penkwa
10 = deka
11 = dekyen
12 = dekaduw
13 = dekatri
14 = dekakwa
15 = dekapen
16 = dekapenyen
17 = dekapenduw
18 = dekapentri
19 = dekapenkwa
20 = duwdeka
21 = duwdekayen
22 = duwdekaduw
29 = duwdekapwnkwa
30 = trideka
40 = kwadeka
50 = pendeka
60 = penyendeka
70 = penduwdeka
80 = pentrideka
90 = penkwadeka
99 = penkwadekapenkwa
100 = cent
101 = centyen
110 = centdeka
111 = centdekayen
162 = centpenyendekaduw
600 = penyencent
682 = penyencentpentridekaduw
1'000 = kilo
4'765 = kwakilo penduwcentpenyendekapen
915'834 = penkwacentdekapenkilo pentricenttridekakwa
1'000'000 = dadapenyendada
10'000'000 = dadapenduwdada
100'000'000'000'000'000'000'000'000'000 = dadatridekadada
-5 = mina pen
-3 = mina tri
0,23 = nul sela duw tri sela
0,1 = nul sela yen sela
5,2 = pen sela duw sela
-35,36791 = mina tridekapen sela tri penyen penduw penkwa yen sela
Za višja ali neomenjena števila sledite vzorcu. Vsak sklop desetiškega zapisa treh števk se piše z eno besedo; med temi trištevčnimi besednimi zapisi so presledki.
RAZŠIRITEV NENAGOVARJANJA - avtorirala Lesley Zore
V filozofiji so seveda vprašanja, ki so se jim posamični filozofi zoperstavili, ali nanje celo odgovorili, a filozofsko skupnost še vedno nagovarjajo. Nekatera vprašanja, na primer teološka, so bila v nasprotju s tem iz filozofije izvržena, ker ne le, da so bila presežena; izgubile so svojo nagovornost.
Opazujoč to izgubo nagovornosti se moramo vprašati, zakaj se je pripetila le strogo teološkim, tj. antidialektičnim temam. Obstaja mnogo vprašanj, ki predstavljajo osnovo dialektičnega samozavedanja, so povsem sekularna, a še kar veljajo za večna in neodgovorjena, za katere mislim, da bi jih morali ne le zavreči - ob tem bi jih morali priznati za neaktualne, antiintelektualne, nefilozofske zbodljaje, ki ne nagovarjajo nikogar, ki premisleku o njih nameni vsaj delček svojih misli.
Primer takšnega vprašanja je, na primer, iskanje bistva. iskanje bistva samega po sebi bi imelo smisel le, v kolikor bi živeli v družbi bistva, v družbi smiselnosti, ne v družbi produktivnosti. V času, ko je bila družba smiselnosti presežena tako v sociomaterialnih pogojih kot tudi v družbeni formi in ob tem družba produktivnosti le v prvem, lahko ne le zagotovimo, da smo presegli potrebo po iskanju smisla; lahko tudi zaključimo, da vprašanje samo po sebi implicira neresnico. Je, kot bi se vprašali, zakaj je 1+1 enako 3; preprosto ni. Ne le da bistva (življenja) ni; bistvo samo po sebi je kontradiktorna beseda; želi slediti temu, kar je končno. V tem zaključujem, da so vsi, ki se sprašujejo po bistvu življenja, neizobražena, neintelektualna, odtujena, buržoazno-filozofska in nedialektična bitja. Ne zavedajo se, da se da vso filozofijo formalizirati, ob čemer se da v tisti, ki je še nismo, s formalno logiko prikazati neskladnosti ali dvoumnosti v vprašanjih. Vsa metafizika ipd. je torej izmišljena in obstoji le, da bi upočasnila dialektični razvoj.
Do sedaj so si filozofi razlagali svet, cilj ga je spremeniti (Karl Marx, Teze o Feuerbachu).
KRAJŠI DIALOG MED A IN B - avtorirala Lesley Zore
A: Zakaj meriš vame s pištolo?
B: Zakaj ne bi?
A: To je nevarno.
B: Mi to mar kaj pove?
A: Iz utilitarističnega pogleda delaš družbi škodo.
B: Ti si pa res polnovredna članica družbe!
A: Kakorkoli, za vsakega obstaja palica.
B: Palica je tudi ničnega pomena zame.
A: Bistvo pendreka je: ne streljaj name.
B: Namen, ne bistvo.
A: Točno.
B: S tem, ko se je družba nehala sprenevedati z ustvarjanjem nekakšnega bistva, smo doumeli, kako pomembna je razlika med namenom in učinkom.
A: Ne glede na namen se torej podajaš na temno pot.
B: Temno pot - govori zase.
A: Rodila si se in zdaj streljaš. Je to mar tvoj namen?
B: Niti smrt ni gotova. Vse, kar ti lahko povem je, da se zdi, da me izpust manjšega števila kemičnih snovi v možganih sili k dihanju. Ali zakaj se ne bi temu uprla?
A: Svetujem ti, da se.
B: *Umre*
A: *Se ustreli s pištolo, s katero jo je nameravala ubiti B.*
DOLOČBA ŠT. 8 ADMINISTRATIVNEGA NADUSTAVNEGA SODIŠČA USTAVODAJNI SKUPŠČINI - avtorirala Lesley Zore
V skladu z nadustavno pravico, ki je bila Administrativnemu Nadustavnemu Sodišču (ANS) dodeljena z ustavno listino Tržaške ljudske republike (TLR), zaključuje ANS postopek v zvezi z določitvijo pregleda nad lokalno upravnostjo in upravo v TLR.
Najkasneje v štirinajstih dneh po objavi
Določbe št.8 ANS Ustavodajni skupščini (od tu dalje imenovane Določba), je
Ustavodajna skupščina obvezana vmestiti vse zahteve Določbe v Ustavni Predlog.
Po minulem času ANS preveri uspešnost Ustavodajne skupščine tako, da glasuje,
ali je bila Določba upoštevana v spremembi Ustavnega Predloga oz. njem samem.
Zatem se nadaljuje postopek Ustavnega Sprejema, kakor to določa ustavna
listina. V pravni pouk navajamo, da ANS pred ustavnim plebiscitom, ki ga določa
ustavna listina, znova glasuje o primernosti Ustavnega Predloga, tako kot tudi,
v okvirih, ki jih zastavlja ustavna listina, vsa druga nadustavna sodišča TLR.
Območja, ki ne sodijo v nobeno občino, in hkrati ne sodijo v večobčinski pas, so pod neposredno upravo Zakonodajne skupščine TLR (od tu dalje imenovane Parlament).
Naselbinsko-upravna skupščina (NUS) je osrednje telo uprave federativne delitve TLR. Sestavljeno je iz desetih Upravnih Skupin po deset poslank_cev. Vsaka skupina ima po eno_ega poslanko_ca, ki jo_ga vanjo določijo: Parlament, Civilna skupščina, Akademski svet, Univerzitetni svet, Samoupravni svet, Sindikalni svet, Javno-upravni svet, Vse-delavski svet, Ustavni svet, Strokovni svet. Poslanke_ce določajo s preprosto večino svojega osrednjega zbora. Sestavljeni so v skladu z ustavodajnimi in zakonodajnimi razglasi.
Vsakomur, ki pristopi k NUS z administrativnim zahtevkom, se naključno dodeli Upravno Skupino. V kolikor z njo ni zadovoljna_en, sme v prvih treh minutah največ enkrat po prvi določitvi Upravne Skupine v zvezi z danim zahtevkom zahtevati ponovno naključno izbiro Upravne Skupine. Po preteku treh minut se zahtevku določeni Upravni Skupščini preda zahtevek v vpogled. Upravna Skupščina neodvisno od svojih želja, zgolj v skladu s papirološko funkcionalnostjo zahtevka, potrdi ali sprejme zahtevek, čemurkoli je že ta namenjen. V kolikor vsaj tri osebe v s tem zahtevnok povezani Upravni Skupščini nasprotujejo odločitvi, se lahko nanjo pritožijo na Višje Upravno Sodišče, ki pritožbo ureja v skladu z določili, ki zanj veljajo v skladu z ustavo in zakonodajo.
Zahtevki, ki jih je mogoče podati NUS, so: ZNNN, ZPRN, ZOPREN, ZNO in ZPO, ZNR, ZPR.
Kdorkoli z državljanstvom TLR sme sprožiti proces nastanka naselja. To stori tako, da poda Zahtevek za nastanek novega naselja (ZNNN) na NUS. V tem predlaga unikatno pozitivno liho celoštevilsko zaznambo kraja z identitetno številko (UNZKI); ime naselja; meje, ki so opisane kot ravninske črte med seznamom geolokacijskih koordinat, relativnih na Greenwich; slogan naselja; besedilo naselbinske himne; podpise 2% prebivalk_cev območja, za katerega predlaga nastanek novega naselja.
Oblika naselja, predlagana z ZNNN, mora biti predlagana tako, da nobenega drugega naselja ne odreže na dva dela; da sámo s predlogom ne pridobi, in nobenemu drugemu naselju ne odreže ozemlja tako, da bi katerokoli naselje zaradi nastanka predlaganega novega naselja imelo del ozemlja, ki se v drugo ali druga naselja zajeda s pasom, v katerikoli točki ožjim od premera 10 metrov; da je enako ali večje od 80 kvadratnih metrov; da ne zaseda stavbe, v kateri zaseda Parlament; da ne zajame ozemlja drugega naselja, v kolikor je katerikoli del ozemlja, ki bi bilo obstoječemu naselju odvzeto s predlogom nastanka novega naselja, bil predlagan za del novega naselja v zadnjih 90 dneh, in hkrati zadnji tak predlog ni uspel na referendumu.
Oblika naselja sme zajeti ozemlje drugega naselja, prav tako tudi celote drugega naselja.
V kolikor je ZNNN primerno izpolnjen, se sproži Postopek lokalnega referenduma (PLR), v kolikor ni bilo nikjer v danem območju lokalnega referenduma za nastanek novega naselja v zadnjih štirinajstih dneh.
PLR se izvede tako, da se vsem državljankam_om s stalnim ali začasnim prebivališčem v gospodinjstvu, ki je vsaj delno znotraj predlaganega novega naselja, omogoči glasovanje na refernedumu, v katerem se vpraša, ali naj nastane iz danega območja novo naselje. V referendumsko vprašanje morajo biti vključeni vsi podatki ZNNN; ob mestu glasovanja mora biti osebi, ki določa svojo izbiro, dostopen prikaz, ki na dvodimenzionalnem zemljevidu prikaže položaj in obliko predlaganega novega naselja tako, da je z interakcijo s prikazom (ali brez te interakcije) preprosto določiti položaj in obliko predlaganega naselja.
V kolikor je Postopek lokalnega referenduma uspešen, nastane v skladu z ZNNN, vezanim nanj, novo naselje.
Novo naselje s svojim nastankom ni del nobene občine (in tako tudi nobene regije).
Naselju je mogoče spremeniti ime s predajo Zahtevka za preimenovanje naselja (ZPRN) na NUS. Zahtevek mora vsebovati dosedanje ime naselja; njegovo UNZKI; predlagano novo ime naselja V kolikor ga NUS potrdi, se o spremembi imena odloča na znotrajkrajevnem referendumu.
Naselje lahko zahteva ozemlje drugega naselja skozi Zahtevek za ozemljsko preureditev naselij (ZOPREN). Zahteva ga lahko pod sledečimi pogoji: tak zahtevek bi s tem zmanjšanemu naselju pustil več kot tri kvadratne kilometre ozemlja; s tem zmanjšano naselje ni skozi ZOPREN izgubilo zemlje v zadnjih dveh mesecih; nobeno od ozemelj obeh krajev ne bi zaradi tega imelo pasu ozemlja, v katerikoli točki ožjega od 10 metrov; ozemlje lahko oddajajoči kraj preda le sosednjemu kraju, na katerega meji z vsaj 20 metrov dolgo mejo. Zahtevek mora biti podprt ali s strinjanjem krajevnih komisij obeh krajev; ali s strinjanjem krajevne komisije kraja, ki terja ozemlje in hkrati razsodbo Višjega Upravnega Sodišča, ki ob predaji ZOPERN NUS ni starejša od šestih mesecev, in predlaga takšen prenos ozemlja; ali, v kolikor želi kraj predati ozemlje v izven-občinske teritorije, se s tem umakniti iz ozemlja, s strinjanjem krajevne komisije kraja, ki oddaja ozemlje.
ZOPERN se preda NUS. V kolikor le-ta predlog potrdi, se izvede referendum na ozemlju, ki bi bilo s podanim predlogom prenešeno iz enega kraja v drugega; v kolikor je referendum uspešen, se prenos ozemlja izvede.
Krajevna komisija kraja je sestavljena iz X poslank_cev. V kolikor ima kraj manj kot 50 prebivalk_cev, je X enak 0.25-kratniku števila prebivalk_cev, zaokroženo navzgor. V kolikor ima kraj med 50 in 100'000'000'000'001 prebivalk_cev, je X enak 7-kratniku navzgor zaokrožene vrednosti logaritma iz števila prebivalk_cev z logaritmično osnovo 7. V kolikor ima kraj med 100'001 in 100'000'000 prebivalk_cev, X enak 8-kratniku navzgor zaokrožene vrednosti logaritma iz števila prebivalk_cev z logaritmično osnovo 6. V kolikor ima kraj 100'000'000'000'001 do 100'000'000'000'000'000'000'000'000'000'000'000'000 prebivalk_cev, se X določi kot desetkratnik dvanajstiškega logaritma iz števila prebivalk_cev, zaokroženega navzgor. V kolikor se število prebivalk_cev kraja ne ujema z nobeno izmed zgoraj zastavljenih kategorij, je X enako 100.
Krajevna komisija je voljena tako, da lahko kandidira vsakdo, ki je prebivalka_ec kraja. En teden je namenjen temu, da lahko vsak_a prebivalka_ec tega kraja odda pozitiven ali negativen glas glede dane_ga kandidatke_a (poda lahko neomejeno število glasov, a največ enega za eno_ega kandidatko_a). Vsaj deset in vsaj 20% kandidatk_ov z največ več pozitivnimi kot negativnimi glasovi o sebi, vključujoč izenačene, postane "frontnih kandidatov". V kolikor je frontnih kandidatov več kot 5-kratnik števila poslank_cev, ki naj bi se jih izbralo, je izmed frontnih kandidatov izbranih 5-kratnik števila poslank_cev, ki naj bi se jih izbralo, in vseh izenačenih, ki imajo največ Krajevno-volilnih točk (KVT), za "ključne kandidate". Za vsako avtorirano knjigo, registrirano pri Knjižnem Uradu, prejmejo po pet točk; za izpolnjeno gimnazijsko izobrazbo dve točki; za izpolnjeno diplomsko izobrazbo dve točki; za izpolnjeno magistrsko izobrazbo tri točke; za izpolnjeno doktorsko izobrazbo štiri točke; za izpolnjeno častno-akademsko izobrazbo pet točk; za predhodno zaposlenost kot univerzitetna_en profesor_ica pet točk; za pridobljeno Lesleyino nagrado sedem točk; za pridobljeno Kosovelovo nagrado šest točk; za pridobljeno Marxovo nagrado šest točk; za pridobljeno Kropotkinovo nagrado pet točk (možnih točk je 100, nad tem imajo vsi po 100 točk, torej so izenačeni; vse štiri nagrade, izobraževalni nivo, univerzitete in nagrade določa ustavno poglavje Statusno-upravna določba).
V kolikor so bili izbrani "ključni kandidati", se izključi iz procesa vse "frontne kandidate", ki niso hrati "ključni kandidati". Zatem se izmed preostalih ključnih kandidatov naključno izbere toliko poslank_cev, da je za v krajevno komisijo izbranih primerno število poslank_cev, v skladu s številom poslank_cev, ki naj bi v njej zasedale_i.
Krajevna komisija je voljena vsakih šest mesecev; ali v kolikor izgubi možnost sodelovati vsaj 40% poslank_cev dane krajevne komisije; ali v kolikor vsaj 3% prebivalk_cev kraja poda v časovnem oknu sedmih dni podpise za zahtevo po krajevnem referendumu, na katerem se preveri, ali so zaželene nove volitve krajevne komisije, v kolikor takšnega referenduma v danem kraju ni bilo v zadnjih tridesetih dneh.
Krajevna komisija deluje podrejeno zakonodaji in ustavi; razglaša dogodke, prireditve in simbolične praznike krajevnega pomena; določa in spreminja imena pristanišč, letališč, trgov in ulic; ureja prometno infrastrukturo; upravlja z vodovodom in kanalizacijo.
Krajevna komisija za svoje delovanje razpolaga z materialnimi in nematerialnimi sredstvi v skladu z Regulatornimi Določili Posttržne Družbe kot poglavja ustave.
Zahtevek za Nastanek Občine (ZNO) poda krajevna komisiija NUS, v kolikor želi ustanoviti novo občino; nastanek nove občine, v kateri je izključno predlagateljski kraj, se potrdi z referendumom.
ZNO mora vključevati unikatno pozitivno sodo celoštevilsko identifikacijsko občinsko število (UNIDO).
Novonastala občina ni ob nastanku del nobene regije.
V kolikor se želi dani občini kraj pridružiti, mora krajevna komisija tega kraja s potrdilom krajevnih komisij treh krajev v občini, ki se ji pridružuje, z največjim številom prebivalk_cev (vključujoč izenačene), na NUS podati Zahtevek Pridružitve Občini (ZPO). Pridružitev kraja občini se preveri z referendumom. Z nastankom nove občine ali pridružitvi obstoječi občini kraj ni več del občine, v kateri je bil do takrat.
Občinski svet se voli enako kot krajevno komisijo, le da lahko v njem kandidirajo in sodelujejo vse_i prebivalke_ci dane občine; za demografsko-elektoralna merila se uporabi število prebivalk_cev občine.
Občinski svet deluje podrejeno zakonodaji in ustavi; razglasi in spreminja občinski grb, himno, slogan in zastavo; ureja avtocestno infrastrukturo; ureja predšolsko vzgojo, osnovno in srednje šolstvo; ureja okoljevarstvene nadstandarde; ureja nadstandard statusa jezikovnih manjšin.
Občinski svet za svoje delovanje razpolaga z materialnimi in nematerialnimi sredstvi v skladu z Regulatornimi Določili Posttržne Družbe kot poglavja ustave.
Zahtevek za Nastanek Regije (ZNR) poda občinski svet občine z vsaj tremi kraji NUS, v kolikor želi ustanoviti novo regijo; nastanek nove regije, v kateri je izključno predlagateljska občina, se potrdi z referendumom.
ZNR mora vključevati unikatno negativno celoštevilsko identifikacijsko število regije (UNIDER).
V kolikor se želi dani regiji občina pridružiti, mora občinski svet s potrdilom krajevnih komisij treh občin v regiji, ki se ji pridružuje, z največjim številom prebivalk_cev (vključujoč izenačene), na NUS podati Zahtevek Pridružitve Regiji (ZPR). Pridružitev občine regiji se preveri z referendumom. Z nastankom novi regiji ali pridružitvi obstoječi regiji občina ni več del regije, v kateri je bila do takrat.
Regionalni komite se voli enako kot krajevno komisijo, le da lahko v njem kandidirajo in sodelujejo vse_i prebivalke_ci dane regije; za demografsko-elektoralna merila se uporabi število prebivalk_cev regije.
Regionalni komite deluje podrejeno zakonodaji in ustavi; upravlja z energetskimi viri; upravlja z univerzitetnim šolstvom in posebnimi izobraževalnimi programi; upravlja z javnim zdravstvom.
Regionalni komite za svoje delovanje razpolaga z materialnimi in nematerialnimi sredstvi v skladu z Regulatornimi Določili Posttržne Družbe kot poglavja ustave.
V sodelovanju z glavnim, ustavno določenim odločevalnim telesom želenega naselja (oz. kraja), občine, ali regije - od tu dalje teritorija - razglasi Parlament Teritorij posebnega pomena.
Teritorij posebnega pomena je pod upravo teritorija samega po sebi toliko kot ostali teritoriji, le da v razglasu določen del njega, na katerem ne živi nihče, ni večji od sto kvadratnih kilometrov in ni manjši od sto kvadratnih metrov, se ne stika z drugim teritorijem posebnega pomena, nima do drugega teritorija posebnega pomena manj kot dvesto metrov zračne razdalje od roba do roba, nima pasu, daljšega od deset metrov, ki bi bil na katerikoli točki ožji od deset metrov, in dvesto metrov od njegovega roba ne prebiva nihče, upravlja parlament neposredno ali skozi vojaško upravo. Teritorij posebnega pomena je kljub temu del teritorija (naselja, občine oz. regije).
Teritoriju posebnega pomena je potrebno v razglasu določiti kategorijo. Te so lahko: splošno nevarno območje; jedrsko nevarno območje, vojaško testno območje, ključno infrastrukturno območje, vladno-poslopno območje ali vojno območje.
Teritorij posebnega pomena je ukinjen skozi poseben razglas parlamenta ali tri mesece po zahtevi ustavno določenega odločevalnega telesa teritorija, v katerem se nahaja Teritorij posebnega pomena.