Back to the Central Indexing Page
Posebna izdaja: Primer Reference
ZATON KAPITALA 11
The Setting of Capital 11
-
Scripted by / Obelodanila
LESLEY ZORE
Članki / Articles:
1926 hlapcev
Valuta premnoga
Ustava Socialistične Republike Slovenije
Subdukcija tehnokapitala
Predlog omejitve razrednega idr. stresa v obdobju singularnosti pred razpadom razredne družbe z uporabo Afirmativnega UTD (kritika običajnih predlogov UTD)
Deklaracija neodvisnosti Ljudske republike Primorje
Valuta Vrana
1926 hlapcev
Krajša, a zahtevna vpeljava Hlapcev Ivana Cankarja v sodobno družbo. 30.6.-1.7.2021. Na svetlo spisala Lesley Zore.
Thylla: (Prazen oder. Eleya, Thylla, Resley stojijo na sredi in kadar ni drugače zapisano samostojno in brezbrižno strmijo v parter. Ako so v parterju gledalci, naj ti ne sedijo naravnost pred odrom. Vse tri stojijo ena ob drugi, približno 30 cm med ramami sosednjih dveh; gledajoč iz odra je Eleya na skrajni levi, Resley na sredi in Thylla na desni. Vsaka ima svoj mikrofon na stojalu pred seboj. Posebne kostumografije ni; vse pridejo na oder oblečene, kakor so bile že ob prihodu v gledališče: vsakdanje. V žepih nosijo, kar zahtevajo didaskalije. Eleya mora imeti očala, lahko le nekaj, kar izgleda kot očala, a ne spremeni pogleda; drugi dve poljubno. Med predstavo se osvetlitev zmanjša, a luči na splošno ne ugasnejo povsem. So le rahlo zatamnjene, tako, da je vse še povsem vidno, čeprav rahlo temačno. Svetlost je tolikšna, da se še da razločiti barve, a ne brati knjige. Oder je, predvsem na sredi, pokrit z negorljivo folijo. Vsi odrski pretvorniki CO2 v O2 so vključeni.) Ako bi Trotsky ne…
Resley: Ti ne bi…
Thylla: Daj, daj daj…
Resley: Pa veš kje si?
Thylla: Pa veš, kje si?
Resley: Pa veš; kje si?
Thylla: Alo, alo, alo!
Resley: (Pogleda Thyllo v oči, kakor da bi ta ne bila pri sebi.) Kod tavaš?
Thylla: Tavam po travnikih…
Eleya: (Posmeh.) Ali po Trawniku.
Thylla: Majhen korak zame…
Resley: Velik korak za jazbečarja.
Thylla: Slonu dalje manjši.
Resley: Kakšne barve so sloni?
Eleya: Mavrične… Tempelj…
Resley: When you download Linux, you are downloading communism.
Thylla: Zdaj vem, kje sem.
Resley: Tudi jaz.
Thylla: Sem mar negibna?
Resley: Negibna? Čemu?
Thylla: V templju.
Resley: Ne kvari mi dne. Sredi goščave si, v nikakršnem templju nisi.
Thylla: Že koliko mahov je zate goščava?
Eleya: Puščava.
Thylla: Goličava.
Eleya: Mjav.
Resley: Pa sta pomislili, kako bi zgledali mačji jazbečarji?
Eleya: Le poglej se!
Thylla: Le poglej jo!
Eleya: Trotsky se je še kako zmotil.
Resley in Thylla: No… (Se spogledata.)
Thylla: (Poglobljeno.) Ti ga nimaš kaj preklinjati.
Eleya: Tota…
Thylla: Populistka! Populistka! (Vse kričijo ena čez drugo.)
Resley: Polži naj pojejo in raki žvižgajo, pa bosta videli kam taca moli psa in v katerem grmu teči zajec.
Eleya: (Resley utihne. Eleya šepeta ta govor med sledečim Thyllijinim.) Akademski diskurs anarhizma proti postanarhistični misli, kakršna je razvidna iz neo-stirneristične polito-dadaistične tendence k unifikaciji vseh sil za urejanje sil buržoazije in uveljavitev monopola… (Eleya se ponavlja do konca naslednje Thylline replike.)
Thylla: (Komaj zaznavna melodičnost.) Bing-a-bong-a-bing-a-bong, tu-tu-tu-tu-tu-tu-tu, anarkiddi tu gredo, lolololo, makhnovia ha trololo, na kronstadu ni obstaló, hohoho. Bing-a-bong-a-bing-a-bong, tu-tu-tu-tu-tu-tu-tu, anarkiddi tu gredo, lolololo, makhnovia ha trololo, na kronstadu ni obstaló, hohoho. Bing-a-bong-a-bing-a-bong, tu-tu-tu-tu-tu-tu-tu, anarkiddi tu gredo, lolololo, makhnovia ha trololo, na kronstadu ni obstaló, hohoho. (Resley se nepričakovano zgrudi. V istem trenutku Eleya in Thylla utihneta. Se ne ganeta, niti se ne ozreta proti Resley. Tišina. Premor. Čez trenutek se prične Resley pobirati in zavzdihne.)
Resley: (Dolg histeričen smeh. Sledi oponašanje vrane.) Thylla.
Thylla: Kaj pa je zdaj, no?
Resley: Totalitar…
Thylla: (Odrine Resley tako, da pade iz odra, a niti približno blizu gledalcev.) Permanentno tam ostani.
Resley: Še meniš, da je po Juanu?
Thylla: The industrial revolution and its consequences…
Eleya: Have been a cyberspace anarchitecture as jungle war…
Thylla: K stoji za smrt.
Eleya: Kk.
Thylla: Kaj menita o smrtni kazni?
Eleya: Kaj vem… Za agitatorje… Postanarhiste…
Resley: (Se vrne na svoje začetno mesto, zažuga.) Zakon jemlješ v lastne roke…
Eleya: Jaz sem zakon!
Resley, Thylla in Eleya: Jaz sem senat!
Thylla: (Eleya Iz žepa privleče na plano lopar za lovljenje muh in začne z njo mahati po zraku.) V skladu s tretjim odstavkom sedemindevetdesetega člena znotraj dvaindvajsetega poglavja Zakona o Thyllijini pravici povsem po nesreči ustreliti soljudi te obveščam, da sem težko oborožena.
Eleya: Koga?
Thylla: Ja tebe, koga pa, vraga vražjega zavražnega zavrženega?
Eleya: Koga - tebe?
Resley: (Tišina, premor.) Bom sama opravila. (Žaromet posveti Resley v obraz, jo zaslepi tako, da si mora oči zastreti z dlanjo, presenečeno pogleda v tla.)
Glas iz ozadja: Ikarus, Ikarus, Ikarus veliki!
Eleya: Prosim?
Glas iz ozadja: Ikarus, Ikarus, Ikarus veliki!
Thylla: (Žaromet slabi do ničle.) Kar se tiče tistega presnetega krampa…
Eleya: No, ti si en kramp. Za takšno svetnico se imaš, to je bil žaromet, zdaj pa sta ga le še črna luknja in nekaj prahu. Boginja anarhije.
Thylla: kar se tiče tistega zakletega krampa…
Resley: Ma ti si en kramp.
Eleya: (Med govorom si odveže in sezuje levi čevelj ter si čevelj z vezalkami ohlapno obesi na vrat.) Tvoja pravica se konča, kamor stopi moj čevelj. Kača si, in ko te pohodim, ti pa se upiraš, lahko le sikaš, kajti tvoj jezik je gladek, tvoji strupniki že dolgo ne ošiljeni in tvoja silnost zanemarljiva. Zatoniš hitreje kot Kapital, a kaj ti bo gnoj? Vsa si gnojna, od glave do pet, od peta do glave - tamkaj še najbolj. Oblak elektronov med plastmi prevodnika ti takrat prav gotovo ni škodil.
Resley: To je zopet država.
Eleya: V nasprotju s čim?
Thylla: Dualistka.
Eleya: Uspavamo?
Thylla: Ob pravici stojiš.
Resley: Postava veleva svoje, ali tega ne veleva.
Thylla: Četrti odstavek sto šestnajstega člena kazenskega zakonika Lesleyističnega Operativnega Gibanja.
Eleya: Ali nekaj takega.
Resley: To je zopet država.
Thylla: Resley. Resle. Resl. Res. Re. Dre. Dr. Drž. Drža. Držav. Država.
Resley: Ljubljanske mlekarne.
Thylla: Njo že.
Eleya: Mene?
Resley: (Zaskrbljeno pogleda Thyllo.) Pretres?
Thylla: Poplava.
Resley: Ah, potres.
Eleya: (Prime Thyllijin in Resleyin mikrofon in ju postavi predse, ob svojega. Bobna po njih.) Od kod prihajata?
Resley: (Se sprehodi do mikrofonov in jih gre mimo njih na strani, ki je bližje parterju. Medtem, ko je obrnjena v mikrofon in koraka ob robu odra mimo njega, spregovori. V istem trenutku, ko začne Resley govoriti, neha Eleya bobnati po mikrofonih.) Ako imaš kaj angleške soli… V glavi… (Nadaljuje pot mimo mikrofona, obkroži mikrofon in Eleyo, se vrne na svoje mesto.)
Thylla: (Opravi isto pot do mikrofona kot Resley, le da se mora ob robu odra prebiti pred tem še mimo Resley.) Saj smo sveta trojica… (Obide mikrofon in Eleyo in se za Eleyo in Resley vrne na svoje mesto.)
Eleya: Boginja anarhije.
Resley: (Kot zadnjič se prebije do mikrofona.) Kaj pa govoriš? (Ponovno se vrne na svoje mesto, takisto obhajajoč mikrofon in Eleyo.)
Thylla: (Ponovi vajo.) Prasica. (Ponovi vajo.)
Eleya: (S čelom rahlo udari po vsakem mikrofonu posebaj, igra, kot da bi udarila s silo.) Avč.
Thylla: Počakaj trenutek. (Thylla gre za Resley in stopi za Eleyo. Iz žepa pritegne povoj in ji začne povijati glavo. Medtem Resley skrivnostno, zvitorepno, prime za svoj in Thyllijin mikrofon, kakor da bi ju jih skrivaj ukradla in ju vrne na mesto, kjer sta stala poprej.)
Eleya: (Tišina dokler Eleyi Thylla ne povije glave, kot da bi si napokala lobanjo pri čelu.) Tovarišici… (Eleyi med govorom Thylla od zadaj sname očala in si jih nadene, po potrebi preko svojih, v kolikor jih ima že sicer nadeta. Dvakrat se počasi in stabilno zavrti okoli svoje osi, kot da bi opazovala okoliš. Ukradena očala nato sname in jih od zadaj namesti na njihovo mesto. Po potrebi lahko namestitev Eleya popravi, v kolikor ji je neudobna. Nato do konca Eleyinega govora Thylla hodi levo in desno po odru, zamišljena. Vsaj enkrat med tem se spotakne preko žic mikrofonov in se pobere. Ob koncu Eleyinega govora je Thylla na svojem mestu.) Komunisti smo prejeli očitke, da bi izničenje privatne lastnine izničilo tudi delo in bi tako vladalo večno brezdelje, vsesplošna lenoba. Po takšnih očitkih sodeč bi družba Buržoazije že davno šla rakom žvižgat, polžem pet, že zaradi lenobe; tisti člani družbe, ki delajo, ne dobijo ničesar; tisti ki pridobijo karkoli, ne delajo. očitek o lenobi, ki nam ga predstavljajo, je tavtologija: ne more biti mezdnega dela, če ni Kapitala. Vse kritike, uporabljene proti Komunističnemu [družbenemu] načinu proizvodnje so bile uporabljene tudi proti komunističnemu načinu proizvodnje in apropriacije intelektualnih proizvodov. Tako kot je Buržoaziji uničenje razredne lastnine enako uničenju vse kulture. Ta "kultura", z izgubo katere grozi, je, za večino, le trening prilagajanja tempu stroja. Ne iščite sporov z nami, dokler se nameravate boriti predvsem z našo namero izničiti burž-lastnino, položaj buržujskih omemb "svobode", "kulture", "zakonov", et comp. Vaše lastne ideje so nastale iz razmer buržujske proizvodnje in burž-lastnine; še vaše sodstvo in politična moč sta edinole volja višjega razreda, pretvorjena v zakon; volja razreda, ki ima poseben karakter; karakter, ki ga določajo razmere in potrebe samega razreda po obsto...
Thylla: Po izbrisu.
Resley: Koga nekaj brišeš?
Thylla: Jaz?
Resley: Ti.
Thylla: Kaj jaz?
Resley: Koga?
Thylla: Koga kaj?
Resley: Koga brišeš?
Thylla: (Panično pogleda naokoli, nato pogleda, kot da bi se izogibala resnici, kakor da bi iskala besedni izhod v sili.) Tablo.
Eleya: Šolsko tablo?
Thylla: Morda.
Eleya: En kramp ni bil dovolj?
Thylla: Trudna sem.
Resley: (Eleya gre do svojega naslednjega govora do roba odra, kjer izza (iz strani odra gledano) desnega krila odra prinese tri zelo zelo dobro gorljive stole. Dva odloži za Thyllo in Resley. Gre na svoje mesto in enega postavi za seboj. Tako imajo vse tri tik za seboj stole, a še kar stojijo.) Si mar dobro spala?
Thylla: Ne.
Resley: Kako to?
Thylla: Kaj pa kličeš, me budiš.
Resley: Daj, oprosti mi.
Thylla: Ne.
Resley: (Začne se jokati, tako, da se jo sliši v mikrofon.)
Thylla: (Ponosno se zakrohota, a ne kot kakšna brezbrižna malomeščanka, temveč kot kakšna boginja, ali bolje, kot hudič. Trenutek ali dva tišine.) Nikoli ti ne bom oprostila.
Resley: (Solzna, skrivenčena.) Žal mi je… Tako mi je žal… (Se še kar joče.)
Thylla: Trpi, ničvredna brezbrižnica!
Resley: (Se joče.) Žal mi je… Tako mi je žal!
Thylla: Vse si zopet uničila. (Zviška pogleda Resley.)
Resley: (Se še za trenutek joče. Nato preneha, naenkrat izgleda izjemno vesela, kar manična. Še bolj iz zviška pogleda Thyllo.) Shots in the dark, my friend, shots in the dark.
Eleya: Ni ravno dark.
Thylla: (Se potrka po temenu.) Ma tu notri imaš ti malo dark.
Eleya: Definiraj dark.
Thylla: (Eleya začne oponašati mačko. Povsem resen obraz, mirno stoji.) Nova doba prihaja i delavcu i poetu.
Resley: (Eleya preneha z oponašanjem mačke. Eleya zavije z očmi.) DSM 5.
Resley: (Sede na stol za seboj. Si zniža mikrofon, hkrati govori vanj.) Kjer je dim, je tudi ogenj. Ta oder je namreč lesen.
Thylla: Kaj mislita, da je bil lesen v glavo?
Eleya: Ne pravim, da nujno lesen.
Thylla: 1, 1, 1, 1, 2, 3, 6, 11, 23, 47, 106, 235, 551, 1'301, 3'159, 7'741, 19'320, 48'629, 123'867, 317'955, 823'065, 2'144'505, 5'623'756, 14'828'074, 39'299'897, 104'636'890, 279'793'450, 751'065'460, 2'023'443'032, 5'469'566'585.
Eleya: Prej 0, 3, 10, 21, 36, 55, 78, 105, 136, 171, 210, 253, 300, 351, 406, 465, 528, 595.
Thylla: In nato…
Resley: Zatem…
Eleya: In tako…
Thylla: Smo, kjer smo…
Eleya: In smo, kjer pač smo…
Resley: In kjer smo, je pač…
Eleya: Nas najti…
Thylla: V…
Resley: (Trikrat kot pes zabevska v mikrofon.) Ako hlapec povalja pšenico ali hlev zapali…
Eleya: Zebe me.
Resley: (Eleya je osebnim okoliščinam in temperaturi na odru primerno oblečena, ali tako, da bi ji moralo pravzaprav biti vroče.) Kaj pa prihajaš tako oblečena sredi zime?
Eleya: (Se usede na stol za seboj. Govori med nižanjem mikrofona.) Vidiš, to je dolga zgodba. Ko sem danes jedla špagete… (Eleya naglo vstane in se začne zelo počasi odmikati od mikrofona, medtem ko govori, tako da se jo sliši vedno manj, dokler se je praktično ne sliši več.) Je bila omaka dokaj vroča. Gobova je bila… (Medtem začne Resley s sledečo repliko. Ignorira pojemajoč Eleyin govor.) Ta omaka… In sem je še pol pustila… Pol litra, mislim. Pa hodim z nje vrčem na glavi okoli, hodim, hodim, pa se mi prevrne, me polije. Pa sem si rekla - Eleya, Eleya, zdaj ti bo pa mrzlo, pa ti bo mrzlo, ko se pa boš rešila odurne te vročine. Tako mi je seveda bilo hladno, ko sem stopila izpod omake na hlad in sem si naravno morala obleči še to jakno. Zdaj mi je pa mrzlo, ko sem tu. (Eleya je do zdaj že tako daleč od mikrofona, da se je ne sliši več. Obrne se stran od parterja k zadnjemu delu odra in strmi k zadnjem delu odra. Tja strmi do svoje naslednje replike, ko, ravno preden bi zopet morala spregovoriti, hitro teče oz. skoči nazaj na svoje mesto in tamkaj sede na svoj stol.)
Resley: In kako to, da si tako oblečena? Te mar nič ne zebe? Ti zarukan SJW? Ableistično prase? Seveda me ignoriraš. Kaj pa si drugega počela vse svoje življenje? (Pogleda utrujeno in naveličano.) Nič, kaj pa naj? Vse življenje žaluješ zaradi krampa? Saj si sama kramp. Nič, kaj pa naj? Vse življenje žaluješ zaradi krampa? Saj si sama kramp. Nič, kaj pa naj? Vse življenje žaluješ zaradi krampa? Saj si sama kramp. Nič, kaj pa naj? Vse življenje žaluješ zaradi krampa? Saj si sama kramp.
Eleya: Kaj sem ga jaz zasadila?
Resley: Le poglej svojo lobanjo.
Eleya: No kdo si jo je danes skoro zlomil?
Resley: Tisti.
Eleya: Kdo - tisti?
Resley: Kdor.
Eleya: Kaj - kdor?
Thylla: (Brez kakršnekoli mimike.) Oh, ta glavobol.
Eleya: Lekadol?
Thylla: (Stopi do Eleye, ji iz žepa vzame škatlico zdravil, najbrž lekadola, stopi nazaj na svoje mesto, vzame en lekadol iz škatlice in ga pogoltne brez vode. Nato spet stopi do Eleye, izpod nje izvleče stol, tako da Eleya pade, a to Eleya ignorira. Nato Resley položi stol na sredo odra in položi nanj škatlico lekadolov. Zažge stol na štirih koncih, se prepriča, da bo zgorel. Thylla se vrne na svoje mesto in končno sede na svoj stol. Resley vse to ignorira. Eleya mirno sedi na tleh. Vse tri so obrnjene stran od ognja, v parter. Plamen naj skrivaj nadzira nekdo iz zaodrja, ali nihče, če je tako varno. Thylla spregovori šele, ko je nazaj na svojem stolu.) Zahvaljujem se ti.
Resley: Ni za kaj.
Eleya: Pečeš potico?
Resley: Vse to? Le zame? Le zame si vse to naredila? Veš kako si zlata?
Thylla: (Posmeh. Absurdno. Ironično.) Zate? Pfft.
Resley: Zlato je…
Eleya: Dober tat je bil ta…
Thylla: (Oponaša osla. Kmalu preneha.) Ta…
Eleya: Osel. (Eleya nejevoljno zagodrnja.) Oslica. (Iz desnega krila odra (desnega gledajoč iz strani odra) se s hitrostjo enega kilometra na uro pripelje kolo s tremi sedeži, ki je stabilno (na kolescih na obeh straneh) tudi brez potnikov/voznikov. Na kolesu je prilepljena velika, vsaj trimetrska slika osla. Vse tri - Eleya, Resley, Thylla - sedejo na osla in tiho odkolesarijo za levo krilo odra. Izginejo. Se ne vrnijo za priklon. Konec predstave. Svetlost na običajno raven.)
Valuta premnoga
Rubrika, namenjena pesništvu
Kraško nebo,
cvrčeče barvaš si prah,
razprto kraško nebo.
Prst bolesti tomajskih je dni
pod njo zvitih koščic.
Ležeči v krsti temanih stoletij,
oznanjate s kraljice očmi.
Ki Sočo obplujete v pozlačenem
vsredi bobnečih potopov,
kakor se sile eskladrije Evrope razpro,
vaše stoletje je večnih zastorov.
Zemljevidi véliki
na trakovih ponosni
kažejo hrbet
množicam
muh.
Mušne kaprice
kapre
stenice so mnoge
dežele
krohot.
Združeni narodi ne spijo.
Ti si najmodrejše,
ne mrčesa gnojna esenca.
Sedem insektov.
Vidiš figuro? Kjer le še senca
razblinja se.
Če je v tistem klavirju bomba,
visočanstvo!
polnimo vodovode
šum kodiraj glasbo
glasba igrivost
smrt v hipernormalizaciji
vox fox
populi je prav zvita zver
Nove Kitajske
Ustava Socialistične Republike Slovenije
Splošni nadzakonodajni dokument
Socialistična Republika Slovenija, poznana tudi kot Republika Slovenija, Slovenija, SRS, RS ali preprosto Republika, je neodvisna, enovita država.
RS je osnovana na pravnem redu, temelječem na ustavi, pričujočem dokumentu. Vsa zakonodaja in delovanja RS, tako v predpostavki kot izvedbi, morajo biti skladna z ustavo. Skladnost z ustavo presoja Ustavni Svet RS, kakor to določa ustava, skozi procese, ki jih natančneje opisuje zakonodaja v skladu z ustavnim redom SRS.
Nihče ne more biti član dveh izmed Zborov (Sindikalnega, Pravnega in Akademskega) hkrati.
Socialistična Republika Slovenija, njena zakonodaja, realizacija ustave ali zakonodaje, ali kakršnikoli drugi elementi SRS, ne smejo škodljivo diskriminirati, ali dovoliti škodljive diskriminacije, na osnovi kakršnihkoli osebnih okoliščin, vključujoč, a ne omejeno na: raso; narodnost; nacionalnost; etnično pripadnost; spol; spolni izraz; odnos med spolom in spolom, pripisanim ob rojstvu; pozitiven odnos do svojega in drugih spolov (alias spolna usmerjenost); pluralnost; nevrodivergentnost in nevroatipičnost; politična, filozofska ali druga prepričanja; osebne gospodarske osnove; starost; druge osebne okoliščine.
Kot avtorica izvorne Ustave Socialistične Republike Slovenije je priznana Lesley Zore. Njen portet mora biti na vidnem mestu vidno izobešen pred stavbami ali sedeži infrastrukture, v katerih ali z njeno primarno uporabo zasedajo Pravni Zbor, Sindikalni Zbor, Akademski Zbor, Ustavni Svet, Vojna Komisija, Nadustavna Komisija, Diplomatska Komisija, vsak Svet Področnega Sindikata ali Svet Konfederacije Sindikatov Slovenije.
Pravni sindikat sestavljajo vse_i z magistrsko nalogo, ki je osnovana na poznavanju politologije, mednarodnih odnosov oziroma zakonodajnega reda (pravnega reda), ali, ki so člani_ce Sindikata, ki je osnovan na politoloških ali njim podobnih nalogah. Vsak_a član_ica Pravnega sindikata lahko iz njega kadarkoli izstopi oziroma se vanj včlano, v kolikor izpolnjuje pogoje vstopa.
Vsak_a član_ica pravnega sindikata lahko kandidira za mesto v Pravnem zboru. Po predaji kandidatur se prične javno rangiranje kandidatk_ov, kjer sme vsak_ član_ica pravnega sindikata kandidatki_u podati pozitivno ali negativno oceno. V kolikor je kandidatk_ov več kot 20, so kandidatke_i, ki so dosegle_i oceno, kakršno je doseglo vsaj 5% kandidatk_ov in vsaj 10 kandidatov, so sprejeti. V kolikor je kandidatk_ov manj kot 20, je sprejetih 5, vključujoč vse, ki so dosegli izenačenje, v kolikor so osebe z višjo oceno od dane osebe največ 4. Volitve v pravni zbor potekajo vsake 3 mesece. Faza vložitve kandidatur traja 3 dni, faza oddaje ocen 7 dni. Med volitvami je na oblasti predhodnji pravni zbor.
Pravni zbor opravlja svoje naloge preko digitalnih storitev.
Vsaki izpostavi vsakega podjetja je namenjen njen lasten izpostavni sindikat. Izpostavni sindikati se na lastno iniciativo in skozi lasten dogovor o ureditvi konfederirajo v sindikate dela na svojem posamičnem področju. Področni sindikati se nadalje samostojno konfederirajo v Konfederacijo Sindikatov Slovenije.
Izpostavni sindikat sprejema odločitve o svojem delovnem mestu, ki smejo kršiti kakršnekoli zakonodajne pravice delodajalke_ca do zasebne lastnine. V tem mora imeti sindikat 60% preprosto večino pri odločanju, razen, v kolikor sindikat s 52% absolutno večino preglasi sam sebe; v danem primeru se možnost preproste 60% večine pri odločanju za 14 dni v izpostavnem sindikatu menja s 52% absolutno. Odločitve o konfederiranju izpostavnega sindikata morajo biti sprejete s 60% absolutno večino. Odločitve o izhodu sindikata iz vseh konfederacij morajo biti sprejete z 90% absolutno večino izpostavnega sindikata.
Vsak izpostavni sindikat pošlje predstavnika v Svet Področnega Sindikata. V kolikor ima izpostavni sindikat več kot 20 članic_ov, pošlje dodatno_ega predstavnico_ika za vsakih 30 članic_ov izpostavnega sindikata. Predstavniki izpostavnega sindikata so izbrani na način, ki ga določi sindikat sam. V kolikor se vse_i člani_ce sindikata vzdržijo kandidature ali glasovanja za predstavništvo, sindikat ne odpošlje kandidata.
Svet Področnega Sindikata je zadolžen za ustanavljanje, nadzor nad in upravljanje z lastnimi skupinami, ki služijo za pregled strokovnosti, enakosti, pravic manjšin in marginaliziranih skupin, etičnosti in delavskih pravic pri delu. Skupine Sveta Področnega Sindikata imajo nadzorna pooblastila inšpekcije in lahko svoje izsledke posredujejo Svetu Področnega Sindikata ali Oboroženim Silam.
Svet Področnega Sindikata lahko razglasi splošno prekinitev dela za čas, ki ga določi sam. Posamičnim izpostavnim sindikatom temu ni potrebno slediti, v kolikor imajo za to upravičljive razloge.
Vsak Izpostavni sindikat izglasuje eno_ega predstavnico_ka, ki deluje kot javna_i predstavnica_k delavk_cev dane delovne izpostave. Svet Področnega Sindikata določi do tri predstavnice_je Izpostavnih Sindikatov za predstavnike Področnega Sindikata v Svetu Konfederacije Sindikatov Slovenije.
Poleg Področnih Sindikatov samih, lahko Svet Konfederacije Sindikatov Slovenije kadarkoli prosi posamične ali skupino področnih sindikatov za simbolično, delno ali popolno prekinitev del, t.i. "štrajk."
Vsi_e člani_ce Konfederacije Sindikatov Slovenije smejo kandidirati za mesto v Sindikalnem Zboru. Časa za vložitev kandidatur je 7 dni. Izbor med kandidati se nato vrši tako, da vsak_a član_ica Konfederacije Sindikatov Slovenije prejme 1000 točk, ki jih nato poljubno razdeli med kandidatke_e. Ni potrebno razdeliti vseh točk, posamična točka ob tem ni deljiva. Za oddajo točk je namenjenih 7 dni. Zatem se izbere 50 kandidatk_ov, ki so zbrale_i največ točk. V kolikor je z istimi točkami v boju za 50. mesto več kandidatk_ov izenačenih, so sprejete_i tudi vse_i tiste_i, ki so na izenačene_i na danem mestu. Volitve v Sindikalni Zbor potekajo vsake 3 mesece.
Zaposlene_i na univerzah, kakor te določa zakonodaja; osebe z dvema ali večimi znanstvenimi doktorati; osebe, ki so v svojem življenju napisale 15 knjig, kakor priznavanje knjig določa zakonodaja; osebe, ki so v svojem življenju napisale 10 knjig in od tega v zadnjih treh letih dve, kakor priznavanje knjig določa zakonodaja - so pravnomočno upravičene do članstva v Akademski Zvezi. Vse_i člani_ce Akademske Zveze, ki jim je bilo v zadnjih petih letih priznano avtorstvo vsaj dveh knjig, ali so nosilke_ci doktorata iz dveh različnih fakultet, lahko kandidirajo za članstvo v Akademskem Zboru. Člani_ce akademske zveze glasujejo za predstavnice_ke v Akademskem Zboru tako, da poljubnemu številu kandidatk_ov napišejo priporočilo, v katerem jo_ga podprejo v danem mandatu in ga podpiše vsaj pet oseb, ki jim je priznano avtorstvo vsaj treh knjig, ali so nosilke_ci doktorata, ali so člani_ce Akademske Zveze.
V Akademski Zbor se uvrstijo vse_i kandidatke_i, ki zberejo vsaj pet priporočil. Časa za vložitev kandidatur za Akademski Zbor je 7 dni. Časa za oddajo priporočil je 21 dni.
Pravni zbor, Sindikalni zbor in Akademski zbor izberejo vsak po tri predstavnice_ke v Ustavni Svet.
Štirideset tisoč državljank_ov ali 15% Sindikalnega Zbora ali 50% Pravnega Zbora ali 50% Akademskega Zbora lahko zahteva ustavno presojo zakonodaje, realizacije ali katerekoli druge dejavnosti ali elementa RS. Ustavni Svet nato glasuje, ali bo o predlogu sodil. V kolikor ne doseže absolutne večine proti sojenju, o predlogu sodi.
Ustavni Svet nato naloži posameznicam_kom, organom, njihovim predstavništvom, ali komu drugemu, neobvezujoče zahteve po pričanju in obrazložitvah. Ustavni Svet ima po 21 dneh raziskovanja vprašanja tri dni časa, da sprejme odločitev. V kolikor ne more sprejeti odločitve, lahko v danih treh dneh z absolutno večino preloži odločitveno fazo še za 14 dni, ali z absolutno večino sojenje zavrže. Tako lahko stori tudi v katerikoli nadaljnji odločitveni fazi. Za sprejem odločitve potrebuje Ustavni Svet absolutno večino. V kolikor vse_i predstavnice_ki enega izmed predstavljenih zborov (Sindikalni, Akademski, Pravni) glasujejo proti odločitvi, le-ta ni sprejeta.
Sindikalni, Akademski ali Pravni zbor smejo s 60% absolutno večino zahtevati referendumsko presojo ustavnega sveta, ki je obvezujoča in nadustavna.
V kolikor odločitev Ustavnega Sveta ni pravnomočno zavržena z referendumom ali kako drugače, morajo zakonodajna telesa RS poskrbeti za uveljavitev sklepov Ustavnega Sveta.
Zakonodajo lahko predlaga pet tisoč državljank_ov RS, dve_a članici_a Akademskega Zbora, štiri_je člani_ce Sindikalnega Zbora ali dve_a članici_a Pravnega Zbora.
O novi zakonodaji najprej glasuje Sindikalni Zbor, ki jo mora sprejeti s preprosto večino.
Nato morata zakonodajo potrditi s preprosto večino tudi Pravni Zbor in Akademski Zbor. V kolikor ji ne namenita preprsote večine, mora Sindikalni Zbor o njej ponovno glasovati, a mora tokrat za sprejem doseči absolutno 52% večino. V kolikor Sindikalni Zbor v danem primeru doseže 52% večino, morata glasovanje potrditi Akademski Zbor in Pravni Zbor. V kolikor katerikoli izmed njiju doseže absolutno 52% večino proti sprejemu dane zakonodaje, se zakonodaja spet vrne v Sindikalni Zbor, kjer mora biti sprejeta z absolutno 60% večino. V kolikor Sindikalni Zbor ne doseže absolutne 60% večine v takšnem glasovanju, sme z absolutno 45% večino, ki mora hkrati biti preprosta večina, razglasiti referendum o dani zakonodaji, vendar sme v vsakem mesecu razglasiti največ 4 zakonodajne referendume. Dani referendum je zakonodajno obvezujoč in zakonodajo potrdi, v kolikor več kot 50% glasovnic izraža podporo novi zakonodaji.
Spremembo ustavnega reda lahko predlaga petdeset tisoč državljank_ov RS, štiri_je člani_ce Akademskega Zbora ali Pravnega Zbora ali osem članic_ov Sindikalnega Zbora.
Predlog spremembe ustavnega reda se preda Akademskemu Zboru, Pravnemu Zboru in Sindikalnemu Zboru. V kolikor se vsi trije zbori strinjajo s spremembo ustavnega reda z absolutno večino v vsakem, se izvede ustavni referendum, ki je obvezujoč in pomeni spremembo ustave. V kolikor predlog ustavnega reda doseže podporo absolutne večine v dveh zborih, se sme obvezujoči referendum izvesti, če je v sindikalnem zboru predlog dosegel vsaj absolutno 35% podporo in če hkrati predlogu v nobenem izmed zborov ni nasprotovala absolutna večina. V kolikor se s predlogom spremembe ustavnega reda s preprosto večino strinjata točno dva zbora in niso izpolnjeni pogoji, ki omejujejo izvedbo referenduma pri podpori dveh zborov, o izpeljavi referenduma odloči ustavni svet.
V kolikor Ustavni Svet sprejme odlok, ki ni sprejet z vsaj absolutno 75% večino, ni polnopraven prej kot v štirinajstih dneh. V danem času se osebam, ki se z odločitvijo Ustavnega Sveta ne strinjajo, omogoči zahtevo po Nadustavni Presoji. V tem primeru lahko z dvajset tisoč podpisi predlagatelj_ica Nadustavne Presoje zahteva referendum, ki je v primeru vsaj 70% preprostega nasprotovanja odločitvi Ustavnega Sveta za Ustavni Svet obvezujoč. V kolikor na omenjenem referendumu izkaže nasprotovanje odločitvi Ustavnega Sveta več kot preprostih 60% volilcev in hkrati manj kot preprostih 70% volilcev, odloča o izidu referenduma posebna "Nadustavna Komisija" desetih posameznic_kov, ki jo sestavi Sindikalni Zbor in jo potrdi strinjanje absolutne večine Področnih Sindikatov, pri čemer se za strinjanje Področnega Sindikata šteje interna podpora komisiji iz strani preproste večine članic_ov Področnega Sindikata. V kolikor komisije ne potrdi absolutna večina Področnih Sindikatov, se referendum ponovi, a največ enkrat. V kolikor v drugem krogu referenduma nasprotovanje izpeljavi odločitve Ustavnega Sveta ne doseže preprostih 70%, se šteje izid kot nedovoljšen za izničenje odločitve Ustavnega Sveta.
V kolikor izvedba referenduma ne izniči odločitve Ustavnega Sveta, sme tudi le-ta z interno absolutno večino lastno odločitev v teku štirinajstih dni od sprejema zavreči.
V kolikor želi Ustavni Svet z absolutno 75% večino odlok uveljaviti v manj kot 14 dneh po sprejemu, mora to storiti s podporo preproste večine v Akademskem Zboru, Pravnem Zboru in Sindikalnem Zboru.
Delovno mesto je last tam osnovanega Izpostavnega Sindikata. V primeru premičnih delovnih mest, ali delovnih mest, ki niso nikakor drugače fizično določena, se sme kot delovno mesto definirati kakršnakoli infrastruktura povezave med delavkami_ci, ki predstavlja relativno koncentracijo sodelovanja in komunikacije, ostrejšo od tiste, ki predstavlja mesto kot naselbino.
Lastništvo nad delovnim mestom ne daje delavkam_cem danega delovnega mesta pravic do ekskluzivnega privatnega nadzora nad danim mestom, a jim mora zagotavljati osebnost, povezanost z delom, poljubno izoliranost pred drugimi delovnimi mesti in organizacijsko samostojnost. Pri tem mora onemogočati navzkrižno logistično tekmo z drugimi delovnimi mesti. Lastništvo nad delovnim mestom prav tako omogoča nadzor nad logistiko opreme, surovin in proizvodov, prilagojeno vsakemu ekonomskemu sektorju in dejavnosti.
Privatna last nad delovnimi mesti, drugimi sredstvi (družbene) proizvodnje ali čimerkoli, last česar bi v danem položaju označili za zasebno namesto osebne, ni mogoča.
Zakonodaja je odgovorna za družbeno funkcijo, ki mora omogočati vsaki_emu na ozemlju SRS, da zavaruje, kar ji_mu osebno pripada iz kakršnegakoli nemonopolističnega, nenasilnega, ustavnega in hkrati zakonitega pogleda. Republika nadalje ščiti vsake_ga pred neželenimi posegi v zasebnost ali osebno logistiko, v kolikor so le-ti osebni pogoji v skladu z družbeno proizvodnjo, ustavnostjo in zakonodajo.
Zakonodaja sme omejiti analogne ali digitalne produkte, ki jih sme oseba na ozemlju SRS posedovati ali si dovoliti realizirati dostop do njih. Takšne omejitve morajo biti osnovane na zagotavljanju človekovih pravic ali varnosti drugih, pri čemer mora biti z omejtivijo ustvarjene bistveno več koristi kot zamejenja.
Intelektualna lastnina, ki ima javen vpliv in ki s svojo javnostjo ne krši zasebnosti oseb, ki so to intelektualno lastnino ustvarile_i, ne sme imeti dostopa omejenega na podlagi katerihkoli okoliščin, ki bi diskriminirale in hkrati ne sme biti oblika zasebne lastnine, kakršnega pri snovni lastnini prepoveduje ustava.
Sindikalni Zbor, Akademski Zbor in Pravni Zbor s preprosto večino vseh treh in absolutno večino vsaj dveh izmed naštetih določajo Vojno Komisijo, ki jo sestavlja 50 posameznic_kov, izmed katerih noben_a ni član_ica kateregakoli izmed omenjenih Zborov ali Ustavnega Sveta.
Vojna Komisija v skladu z ustavo in zakonodajo upravlja z oboroženimi silami SRS, ki so zadolžene s tremi nalogami: deeskalacijo internih konfliktov SRS, zaščito oseb v SRS pred okolico, zaščito ustavnega reda v SRS.
Oborožene Sile SRS za deeskalacijo internih konfliktov SRS skrbijo z izpostavo posebnih deeskalacijskih in le redko količkaj oboroženih enot, ki so namenjene predvsem miritvi posamičnih osebam na ozemlju SRS in preprečevanju internih sabotaž proti drugim osebam na območju SRS.
Oborožene Sile SRS za zaščito oseb v SRS pred okolico skrbijo z razvejanim in prioritiziranim sistemom civilne zaščite, ki skrbi za omilitveno obrambo pred naravnimi nesrečami in umetno povzročeno škodo osebam na ozemlju SRS.
Oborožene Sile SRS za zaščito ustavnega reda v SRS skrbijo z defenzivno-usmerjenim, gverilskim sistemom zaščite pred silami iz območij, ki jih SRS ne nadzira, ki bi ogrožale pravni ali socialni red SRS.
Oborožene Sile SRS so pri svojemu delu podložne prebivalstvu. Brezpogojno pri izbiri med močjo Oboroženih Sil SRS in takojšnjim ali dolgotrajnim dobrim prebivalstva SRS pretehta dobro prebivalstva.
Oborožene Sile ne smejo biti ovira ustavnemu redu SRS, civilno-akademski sferi, demokraciji, državljanski nepokorščini ali čemurkoli, vidnemu kot dobremu, sploh.
Članstvo v Oboroženih Silah je povsem prostovoljno. Vsakdo, ki se včlani v Oborožene Sile, se odloči, v kateri izmed sledečih enot bo deloval_a: forenzična enota, deeskalacijska enota, pogajalna enota, enota inšpektorata za delovna mesta, enota inšpektorata ustavnega reda, enota za red in mir, gasilska enota, zračno-gasilska enota, dekonstrukcijska enota, enota za neeksplodirana bojna sredstva, enota za bolnišnični prevoz, enota za izvajanje postopkov oživljanja in kratkoročnega zdravstvenega vzdrževanja, enota za podporo zdravstveni infrastrukturi, kirurška enota, splošna zdravstvena enota, radiološka enota, enota kemične zaščite, enota za boj proti biološkim grožnjam, epidemiološka enota, enota kibernetske stabilnosti, enota zaščite kibernetske zasebnosti in enakopravnosti, enota monitoringa in zaščite zasebnosti in enakopravnosti, topničarska enota, infantrijska enota, zračna bojna enota, zračna mirovna enota, zračna logistično-informacijsko-podporna enota, podmorniška enota, ladijska enota, amfibijska enota, orožno-proizvodna enota, logistična enota, centralna enota, komunikacijska enota, enota eksploziva, seizmološko-geološka enota, koordinacijska enota, enota za pregled ustavnosti Oboroženih Sil, enota za razorožitev in demilitarizacijo Oboroženih Sil. Vstop v enoto se lahko prepreči na osnovi prevelikega števila članic_ov ali osebne neprimernosti, ki ne sme biti protiustavno obravnavana. Vojna Komisija sme določiti nastanek nadaljnih enot, ki jih mora Ustavni Svet potrditi ali zavreči v roku 28 dni. Namen posamične enote Oboroženih Sil SRS se mora skladati z njenim imenom.
Zakonodaja mora določiti sodni sistem, po katerem se lahko vsakdo, ki se nahaja znotraj ozemlja SRS, pritoži proti katerikoli_emukoli članici_u Oboroženih Sil.
Članstvo v Oboroženih Silah SRS ne more pod nobenim pogojem biti obvezno. Članstvo v Oboroženih Silah SRS ne sme prinesti nobenih ugosnosti v socioekonomskem položaju osebe.
Zakonodaja mora zagotoviti upravni sistem sodišč, ki omogoča prijavo oseb, ki so zaključile študij, ki je določen kot študij, vezan na pravo, politologijo, socilologijo ali filozofijo. Ta upravni sistem sodišč določi, ali se osebi dopusti soditi. Revizijo odločitve se, do odstopa, ali do odstopa od kandidature, ali do smrti osebe opravi vsaj enkrat na vsaki dve leti, ali, če je to mogoče, pogosteje. Omenjeni pravni sistem nadalje tudi določa, kako Oborožene Sile SRS za deeskalacijo internih konfliktov SRS ali druge enote Oboroženih Sil SRS predajo osebo v sodni postopek in kako se le-ta izvede. nadaljna zakonodaja določi posledice sodnega postopka in vse sledeče realizacije.
Sodni postopki se delijo na kazenske, osebno-lastne, protikapitalistične, upravno-sporne, zakonsko-sporne, nedoločene, znanstvene. Namen sodnega postopka se mora skladati z imenom.
V vsakem sodnem postopku se določi sodnico_ka, svetovalno_ega sodnico_ka, predstavnico_ka sprožiteljice_a sodnega postopka in predstavnico_ka vsake druge strani. Strani in zastopnice_ke določi sistem sodišč v skladu z zakonodajo v zvezi s tem.
V kazenskih sodnih postopkih se določi krivdo in na podlagi le-te kazen v skladu z zakonom, ki se imenuje Kazenski Zakonik. Le-ta določa naslednje oblike kazni in rehabilitacij: družbeno-koristno delo, popravilo škode, sodelovanje v programih rehabilitacije, ideološki poduk, znanstveni poduk, pridržanje do prenehanja nevarnosti, zdravstvena rehabilitacija in terminacija državljanskih pravic.
Državljan_ka SRS je vsakdo, ki prebiva v SRS. Za prebivalko_ca SRS se šteje vsakdo, ki se nahaja znotraj ozemlja SRS ali to pogosto počne.
Vsako posamično terminacijo državljanskih pravic osebe mora po sodničini_kovi odločitvi z absolutno večino potrditi naključno določen svet osmih sodnikov, z absolutno večino potrditi naključno določen svet osmih predstavnic_kov področnih sindikatov in z absolutno večino potrditi naključno določen svet desetih predstavnic_kov izpostavnih sindikatov. Terminacija državljanskih pravic se izvede z ukinitvijo temeljnih življenjskih biokemičnih procesov obsojene osebe in je namenjena izključno osebam, ki jih Kazenski Zakonik določa kot kršilke_telje spolne nedotakljivosti. Ob tem sme zakonodaja terminacijo državljanstva otežiti ali jo vsesplošno omejiti na dosmrtno pridržanje do prenehanja nevarnosti.
Kazenski Zakonik mora kot predmet kazenskih postopkov definirati dejanja, kot je zloraba sistema priznanja knjig za protipravno ali neprimerno prisvajanje ali dodeljevanje naziva avtorstva; sodelovanje v več kot 30 uspešnih pobudah za referendum v roku 30 dni; zlorabo Oboroženih Sil SRS v protipravne ali protidemokratične namene; populizem ali avtoritarizem znotraj strukturno-elektoralne politike; kakršnekoli kršitve spolne nedotakljivosti; drugo, kar zakonodajna telesa vidijo kot občasno ali pogosteje potrebno kazenskega pregona.
Vodi se evidenco vseh, ki jih je kazenski sodni proces razpoznal po krive. V kolikor jim sodnica_k ne določi pridržanja do prenehanja nevarnosti ali terminacije državljanskih pravic, se njihovo krivdo iz evidence izbriše po prestani kazni in/ali rehabilitaciji, a ne pred iztekom 12 mesecev in ne kasneje kot v 48 mesecih. V kolikor sodnica_k določi pridržanje do prenehanja nevarnosti ali terminacijo državljanskih pravic se osebi krivdo iz evidence izbriše 80 mesecev po izpustitvi iz pridržanja oziroma iz presoje glede usmrtitve. Oseb, ki so obsojene na podlagi kršitve spolne nedotakljivosti, se ne briše iz evidence, ne glede na morebitni izpust ali iztek časa izbrisa. Ne glede na vse pogoje, se osebo takoj izbriše iz evidence kaznivih dejanj, v kolikor jo sodišče na ponovnem sojenju določi za nedolžno ali nepovezano z dejanjem. Sistem ponovnih sojenj določi zakon.
Pravni Zbor SRS z absolutno večino in s potrdilom preproste večine Sindikalnega Zbora določi Diplomatsko Komisijo Komisijo. Le-ta ima 100 članic_ov, ki ne smejo biti hkrati predstavnice izpostavnega ali področnega sindikata, članice Sindikalnega, Akademskega ali Pravnega Zbora, Vojne Komisije ali Pravnega sistema. Nositi morajo naziv magistrice_a ali avtorstvo vsaj treh knjig. Ob tem član_ica ne sme biti aktivno vpisan_a v evidenco kaznivih dejanj.
Diplomatska Komisija z absolutno večino prizna trenutni obstoj ali zaključek obstoja druge države. Diplomatska Komisija v skladu z zakonodajo upravlja z inštitucijami, odgovornimi za vzpostavitev in obdelavo diplomatskih stikov.
Diplomatska Komisija z absolutno večino predlaga referendum, na katerem lahko s preprosto večino in podpornim kvorumom petine prebivalstva ljudstvo izpolni zavezujoč referendum o napovedi vojnega stanja z drugo državo, ki jo SRS priznava. Z enakim postopkom Diplomatska Komisija sproži intervencije in vojaško podporo.
Diplomatska Komisija s preprosto večino organizira javno sestavo predloga zakonodaje, ki omogoča članstvo SRS v mednarodnih organizacijah.
Diplomatska Komisija s preprosto večino predlaga Sindikalnemu Zboru razpustitev Oboroženih Sil. V tem primeru je Sindikalni Zbor zadolžen za organizacijo predloga razpustitve Oboroženih Sil. V tem primeru sme Sindikalni Zbor pripraviti tudi predlog o razpustitvi Ustavnega Reda SRS. Predloga nato potujeta v proces spremembe ustavnega reda.
Diplomatska Komisija s preprosto večino razglasi stanje Odpora Oboroženih Sil, s čemer od pristojnih organov pravnomočno in obvezujoče zahteva imenovanje nove Vojne Komisije.
Na predlog 10'000 državljanov se izvede referendum o začasni dvo-mesečni blokadi dela Diplomatski Komisiji.
Diplomatska Komisija z absolutno 60% večino pošlje akademskemu svetu obvezujočo zahtevo po pripravi zakona o razglasitvi Izrednega Stanja. Izredno Stanje se razglasi z zakonom, ki omogoča boljšo logistiko civilne zaščite kot dela Oboroženih Sil. Zakon o razglasitvi Izrednega Stanja nima drugih pristojnosti.
Predustavni svet sestavljajo po 3 predstavnice_ki naslednjih Področnih Sindikatov: Politoloških znanosti, Socioloških znanosti, Lesleyizma, Mednarodnih odnosov, Znanosti pravne in socialne države; po 2 predstavnice_ki naslednjih področnih: Sindikat storitev, Sindikat zdravstva, Sindikat farmacije, Sindikat kemije, Sindikat fizike, Sindikat izobraževanja, Sindikat telekomunikacij, Sindikat elektrotehnike, Sindikat tovarniške proizvodnje, Sindikat prehrane, Sindikat gostinstva, Sindikat logistike, Splošni sindikat.
Predstavnice_ke Predustavnega Sveta na interno določenih volitvah v Predustavni Svet volijo člani_ce posamičnega sindikata na način, kakor ga določajo notranje določbe sindikatov v skladu z zakonodajo.
Predustavni Svet upravlja z nadzornim telesom za pregled delovanja zakonodajnih in ustavokorekturnih organov. Namenjen je preprečevanju tehno-birokratskega prevzema oblasti. Predustavni Svet mora, ob najmilejšemu sumu kršitve ustavnega reda ali človekovih pravic, organizirati sprožitev zahtevka za ustavno in nadalje po potrebi za nadustavno presojo zakonodaje ali posamičnih realizacij.
Predustavni Svet sme kršiti podatkovno zasebnost članic_ov Oboroženih Sil, a mora o tem v roku 14 dni po začetku udora obvestiti članico_a, ki so ji_mu udrli v zasebnost in ji_mu posredovati vse informacije o udoru in pridobljenih podatkih. Predustavni svet mora ob tem preprečiti objavo informacij preiskovanih oseb in mora poskrbeti za izbris teh informacij iz evidenc Predustavnega Sveta, v kolikor ne nosijo bistvenega pomena za ustavno zahtevano delovanje Predustavnega Sveta.
Predustavni Svet z absolutno večino predlaga Koordinatorko_ja SRS. Z absolutno večino v vsakem izmed zborov jo_ga sprejmejo Akademski Zbor, Pravni Zbor in Sindikalni Zbor. Koordinator_ka SRS velja za diplomatsko_ega in simbolično_ega predstavnico_ka SRS brez splošnih diplomatskih pooblastil.
Vzgojno-izobraževalni svet je zadolžen izpeljavo in nadzor nad vzgojno-izobraževalnim sistemom SRS. Deluje v skladu z zakonodajo in ustavo SRS.
Sindikat izobraževanja na internih volitvah, ki jih organizira sam, določi 5 predstavnic_kov v Vzgojno-izobraževalni svet.
Akademski zbor s preprosto večino določi 10 predstavnic_kov v Vzgojno-izobraževalni svet. Izbiro, ki jo opravi Akademski zbor, potrdi Sindikalni zbor.
Vzgoja in izobraževanje se v SRS delijo na predizobraževalno vzgojo, zgodnjo splošno-izobraževalni sistem, napredno splošno-izobraževalni sistem in univerzitetni sistem.
Tiste_i, ki poučujejo in tiste_i, ki se jih uči, so enakopravni. Realizatorke_ji morajo skrbeti za akademsko ozračje in preprečevati kakršnokoli nasilje, za pojav katerega soodgovarjajo.
Subdukcija tehnokapitala
Precep Marx-Land in nesmisel nasprotij
Tehnokapital je neizbežna razvojna lastnost kapitalizma. Hkrati skozi Zakon o padajočem profitu pomeni tudi njegov propad.
V kolikor sprejmemo, da mora tehnokapital prenesti snovni socialni kapital na lastno raven, to je danes raven digitalnega, prepustimo socializacijo, predvsem terciarno, subjektivnemu svetu odmeva in iluzij. Skozi postmoderno politiko strukture postane takšna vsesplošna iluzija resnica; laži in absoluta ni. Takšna prihodnost zagotovi večjo pripravljenost sprejeti ne le tehnokapital, temveč tudi gospodarja; z zadnjega pripravljenostjo ustvariti družbo interakcijske enosti in vsiljenosti se zanka dopolni. S tem se tehnokapital preobrazi v singluarnost, v večno cirkulacijo znanja in neznanja, v večno enost resnice in medija.
Tehnokapital je krhek. Kibernetska vojna človeštva proti gospodarju, ki si skuša podjarmiti vse, uspe takoj, ko se psihološko premagajo, ko ubežijo dealienaciji med njimi kot samostojnimi bitji in njihovo predstavo in kulturnim kapitalom. Disasociacija človeštva pred lastnim jazom družbe je osnova, ki tako prepreči ohranitev tehnoimperija.
Mehanikom in šoferjem bo najtežje v dani borbi in vendar stoji na njih zmaga nižje družbene strate in z njo vseh marginaliziranih skupin. Prenos snovne marginalizacije v digitalno bo pred tem popoln in osoren.
Posamičen imperij ne bo dosegel stopnje tehnomonopola tehnomonopolizacije tehnomonopolov napredno delež antropogene dodane vrednosti ne doseže pozitivne ničle in se ob tem dobičkonosnost trga zruši. Doba dolgega odmiranja predstavlja prihodnost napredka v družbi kot državi in družbi kot gospostvu.
Distopične lastnosti hegemonije nad nevrološkimi funkcijami sužnjev so tehnokapitalu ključne. Ob tem se da, po nevrološki prevladi proletariata, porabiti inverzije hegemonov za rušitev šeste in nižjih stopenj, uničenje družbe in jaza.
Komunizem je zatorej mogoč le v dobi, ko je tehnokapital v rokah ljudstva, sledeč že doseženi točki singularnosti, ki privede do popolnega zloma kapitalizma.
Predlog omejitve razrednega idr. stresa v obdobju singularnosti pred razpadom razredne družbe z uporabo Afirmativnega UTD (kritika običajnih predlogov UTD)
Povsem razumljiva je zahteva, naj se takoj zruši obstoječi red kapitalizma. Sama z njo shajam, oziroma jo sama predpostavljam v vseh svojih delih. Ob tem, ko se zavedam nezmožnosti tovrstne revolucije z uporabo elektoralizma, priznavam, da se da precej trpljenja omiliti, v kolikor se do omenjene revolucije oz. do njenega uspeha socialno moč kroji tako, da stori kar najmanj trpljenja glede na količino, potrebno za uspeh revolucije.
UTD (univerzalni temeljni dohodek) je v mnogo primerih past delavskemu razredu. Gre se za idejo, po kateri bi vsak_a državljan_ka prejel_a enako osnovno vsoto denarja, pogosto enako minimalni plači oz. vrednosti potrebni za preživetje izven relativne revščine. Ob ftem bi se pokazale manjše potrebe po porabi socialne pomoči. Past je v dejstvu, da bi takšen poseg v ekonomijo lahko s časom ogrozil pravnomočnost obvez k minimalni plači, sociali in brezplačnosti institucionaliziranih storitev.
Ti problemi izvirajo predvsem iz dejstva, da se dojema izplačilo UTD kot izplačilo vsote, potrebne za preživetje; tako bi ljudje ne potrebovali dodatnih zagotovil. To res ne more biti problem: zelo preprosto je rekvalifcirati obliko UTD.
Vpelje naj se SUTD (Splošni Univerzalni Temeljni Dohodek), znesek, ki ga prejmejo vse_i državljanke_i. SUTD naj se določi s povprečnim dohodkom brez UTD pred plačilom davkov vseh oseb med devetimi desetinami oseb z najnižjim dohodkom brez UTD pred plačilom davkov izmed vseh oseb, ki imajo brez UTD pred plačilom davkov prihodke, ki so 60% ali več % splošne mediane prihodkov brez UTD pred plačilom davkov.
Uvede naj se DUTD (Dodatek Univerzalnemu Temeljnemu Dohodku). Našteje naj se seznam večih marginaliziranih skupin. Za članstvo v vsaki izmed naštetih skupin dobi upravičenka_ec dodatnih 25% osnovne vrednosti SUTD. Za vsako našteto skupino, ki ji upravičenka_ec lahko pripada naj se sestavi potrebno število izvedenskih skupin, ki za upravičenko_ca potrdijo članstvo v skupini, v katero trdi, da sodi. V kolikor pride skupina do sklepa, s katero se upravičenka_ec ne strinja, se sme pritožiti in s tem sprožiti isti postopek pri drugi komisiji. Sprožitev več kot treh tovrstnih postopkov v manj kot dveh letih glede članstva v isti skupini ni mogoča. Upravičenka_ec lahko kadarkoli odstopi iz članstva v posamični skupini. Podatek o članstvu v dani skupini je lahko dostopen le posebnemu državnemu zavodu, ki se ukvarja z urejanjem UTD in DUTD. Drui državni organi lahko dostopajo le do splošne strukture razdelitev DUTD med posamične skupine. Možno je članstvo v poljubnemu številu izmed naštetih skupin, a v kolikor DUTD znašata več kot dva SUTD, se ga določi kot dva SUTD. Vsi postopki določanja DUTD so brezplačni, razen, v kolikor bi se ugotovila zloraba omenjenih postopkov in bi bilo v danem primeru sredstva vrniti, delno vrniti in/ali povrniti upravne stroške.
SUTD in DUTD se seštejeta v AUTD (Afirmirani Univerzalni Temeljni Dohodek), ki se izplača vsaki_emu državljanki_u. Obdavčitev na prejem AUTD je 10%. Danih 10% obdavčitve se razporedi tako, da upravičenka_ec nameni do petkrat po 2% svojega AUTD brez obdavčitvijo posamičnim organizacijam, registriranim kot nevladnim organizacijam. Upravičenka_ec ne more iz obdavčitvije istega izplačila isti nevladni organizaciji nameniti več kot 4% svojega AUTD pred obdavčitvijo danega izplačila. Upravičenka_ec ne sme biti plačan_a član_ica nevladne organizacije, ki ji je v zadnjih šestdesetih dneh namenil_a denarna sredstva iz obdavčitve svojega AUTD.
Kot avtorica predloga trdim, da bi uvedba sistema Afirmiranega UTD precej zmanjšala manjšinski stres, marsikomu pomagala iz začaranega kroga revščine in marginalizacije, odločno pospešila digitalizacijo in opolnomočila delavski razred v pripravah na možnost razredne vojne. Ze ključna vpliva izmed teh se zdita zmanjšanje manjšinskega stresa in pripravljenost proletariata na zaostritev razrednega konflikta.
Primer izračuna AUTD:
SUTD je 1400€. Oseba se je z odobritvijo varnostnih izvedenskih komitejev določila za temnopolto (nebelopolto), transspolno in za osebo z dohodkom brez UTD pred plačilom davkov, nižjim od fiktivne meje življenja v relativni revščini. Njen DUTD torej znaša 1050€. Skupno prejme 2450€ AUTD.
Primer izračuna AUTD:
SUTD znaša 1357,21€. Oseba se je z odobritvijo varnostnih izvedenskih komitejev določila za transspolno, žensko osebo, nebinarno osebo in osebo brez terciarne izobrazbe. Njen DUTD torej znaša toliko kot SUTD. Njen AUTD s tem znaša 2714.42€.
Primer izračuna AUTD:
SUTD znaša 1450€. Oseba se ne označuje za del katerekoli skupine, upravičene do DUTD. Njen AUTD je torej 1450€.
Deklaracija Neodvisnosti Ljudske republike Primorje
1. Ljudska Republika Primorje je samostojna in neodvisna država.
2. Ljudska Republika Primorje je ustavnopravna, logistična, vojaška, socialna in diplomatska naslednica primorskega ozemlja Republike Slovenije, iz katere izstopa s predmetno deklaracijo.
3. Ljudska Republika Primorje (LRP) je osnovana na demokratičnih temeljih pravne in socialne države, zaščiti manjšin in marginaliziranih skupin, enakosti in enakopravnosti vseh državljank_ov in razglasu univerzalnega lastništva.
4. Za z zgodovinsko in demokratično pravico sociokratskega in tehničnega konsenza določen ustavodajni element LRP je razglašen Kraški Svet, ki mora do vojaške realizacije odcepitve LRP od Republike Slovenije pripraviti in sprejti ustavo ter pripraviti in usposobiti mehanizme, ki naj jo izpolnjujejo in varujejo. Dano ustavo naj prvikrat izpelje iz predmetne deklaracije.
5. Vojašk samostojnost LRP morajo pristojni organi začeti realizirati med 14.12.2021 in 5.2.2022.
1. Oboroženim enotam Primorske Teritorialne Obrambe, Primorske Anarhistično-Aktivistične Milice, Slovenske Vojske, Slovenske Policije in Slovenske Vojaške Policije se ponudi transport v Republiko Slovenijo, demilitarizacijo ali prestop v vrste obrambe legitimnosti ustavnopravnega reda LRP.
2. Osrednji zakonodajni organ LRP omogoči sestavo Obrambnega Sveta, demokratičnega telesa sindikalnih odposlancev, ki omogoči reorganizacijo Primorske Teritorialne Obrambe in Primorske Anarhistično-Aktivistične Milice v sodobne in egalitarne enote, sposobne zaščite interesov človeštva, delavskega razreda in manjšinskega liberatornega socio-prava.
3. V primeru vojaške konfrontacije s silami, vojaško nespravnimi z interesi LRP, je Obrambni Svet v skladu z zakonodajo, ustavo in z njima določenimi normami o človekovih pravicah, dolžen omogočiti obrambo ključnih interesov LRP.
4. Obrambni Svet LRP s preprosto dvo-tretjinsko večino in absolutno polovično večino v Kraškem Svetu določi Poveljnico_ka sil, zadolženih za vojaško zaščito delovanja LRP.
5. Vsa amunicija in vojna oprema, ki ni pod logističnim nadzorom ali osebnim lastništvom članic_ov enot Slovenske Vojske, Slovenske Policije ali Slovenske Vojaške Policije, in prav tako ni pod osebnem lastništom prebivalke_ca LRP, je razglašena za last obrambnih organov LRP.
1. Vse gospodarske dobrine, strateški elementi in druga sredstva produkcije, najdena tako v naravi kot v antropogenih območjih, ki se nahajajo v območju LRP, so skupna last vseh prebivalk_cev LRP, ki z njimi upravljajo preko demokratičnih, platformističnih, sociokratičnih, tehničnih in prosto participatornih samoupravnih zadrug, oblikovanih v večslojni sistem države, regij, provinc, občin, rajonov, mikrorajonov, stanovanjskih objektov in gospodinjstev.
2. Vsaki_emu prebivalki_cu LRP mora biti zagotovljen dostop do dobrin, ki jih osebno potrebuje, tako za preživetje, kot tudi za druge dejavnosti začasa svojega življenja, do mere, ki omogoča enakovreden dostop drugim. Po potrebi lahko prebivalke_ci, ki koristijo svojo pravico do dostopa, začasno okupirajo proizvodne poti proizvodnjih sredstev, vendar lahko to storijo le v logističnem sodelovanju z zakonodajno določenimi organi, ki so dolžni nuditi storitve v skladu s povpraševanjem.
3. Družba LRP je nemonetarna, brezrazredna in obstaja znotraj brezdržavne vladavine.
Zastavo LRP predstavlja štirikotnik v razmerju 3 enote višine na 4 enote dolžine. Vsako enoto višine zapolnjuje ločena barva; te si od zgoraj navzdol sledijo skladno s sledečimi heksadecimalnimi zapisi: #FFFFFF, #FF0000, #000000.
LRP se do ustavnega preklica odpoveduje grbu.
Himna LRP je Internacionala, tako v besedilu kot drugih elementih pesmi.
Slogan LRP se glasi: “Smrt janšizmu – svoboda vsem!”
Predstavna jezika LRP sta Slovenščina in Angleščina; upravni jeziki so Slovenšlina, Italijanščina, Angleščina, Hrvaščina, Srbščina, Srbo-hrvaščina, Bosanščina, Romski jezik, Latinščina, Poenostavljena Kitajščina, Tradicionalna Kitajščina, Rezijanščina, Istranščina, Yuzak, Esperanto in Yiddish.
Prestolnica LRP se nahaja v Novi Gorici.
Valuta Vrana
Strmeča žirafa
Jezerce nebesno pod nami ležiš
cianida kapsule v sebi topiš
igrivo špricaš v tolmunu vodo
ki v njem se utapljajo.
Jezerce.
Šotor
Veliki šotor
šotornjakov
ki skačeš za ljudstvom
ognjen
kjer padaš
ljudstvo
hlapci
požig
živela ljudska beseda
plentum
šotorjenje pingviniov.
Mijav.
Živeli VSI živelci!
Ledene peruti
mnogih dni
tožijo
camera obscura ukrivljena
joče,
camera obscura ukrivljena
joče.
---
V Igluju prestreljuje
starki čelo Aurora Australis.
Evropa razbija pečate:
muzejem.
Aurora Australis žari.
Energični siji pojo.
Ljubljanska cesta
Bruhamo ogenj večnosti.
Večnost umira.
Boginja anarhije, kje si doma?
Goti vlečejo po senu sani.
Sneži drobljene kosti.
Smrt na Orion Legatu
Kejšer Julius.
Kejšer – kefir.
Stepana smetana.
Nevrostepanje.
Kefirski meningoencifalitis.
Kosovelova pljučnica.
Gangrena Evrope.
Europa Noveau
Nova evropa bo vstala iz pepela
ožganega lasišča
plešastih
znanstvenikov.
Nova doba prihaja
i pesniku i poetu.
Živelo človečanstvo transčlovečanstva.
Smrt srcu
je
smrt mehaniki.
Smrt mehaniki
je
smrt srcu.
Otroci postaje Ljubljana Litostroj
Želve krvave takšnih so dni
arivirale temne opičje suknjice
živijo blatne zlate ribice
dušijo si škrge na skalcah.
Oink
Deklaracija neodvisnosti tvojih zob
bo prerešetala in bankritrala
receptorje dopamina
življenje te lovi
bacil
hrk
Zaprte krogle
Odprte krogle v očeh govedine
in smrt v brdih
rdeče napolitanke
premnogih hodečih
po kavi
Reeskalacija
Trst je svobodna cona.
Človeške pravice pravnim osebam?
Fizika živi.
Prvi zvezek umira.
Drugi zvezek umira.
Tretji zvezek umira.
Četrti zvezek.
V jesenskem tihem času
brinjevka prhutam s krilci
pršim krvavo blato naokrog
in s čekani predem
in čakam nanje
kralje.
Zadruga
Pustite me na trg,
pustite me k zastavam,
polprepustna membrana modre moči!
Solzavo obkoljeni med veletoki
razbolele rjave Donave.
---
Veliki križ,
ki si ga stavite na hrbet,
je mar gorljiv?
Je mar iz lipe, domače,
ste opeke kamin?
Burja
Plapolajo,
kakor plapolajo jadra mojih jeter
in z njimi ušesnega masla
ko si z Nutello mašim žile.
Plapolajo,
kakor deklarirajoče pozavne
krasnih razvratov pojo
ko režirajo.
Prepreke
Devetnajst sten vas obkroža.
Stropu je namenjeno rušenje.
Brr, brr, železobeton ni tako močan.
Večno eni boste. Vsi.
Primite se, Krogla se trese.
Kralj se trese.
Kralj se hihita.
Večna svoboda.
Nasmeh
Mesečne snežinke si utirajo pot
skozi smog in žveplo topov
vsredi Juanovih sanj rože cveto
in dokler ne pademo poslednji,
ki nosimo krivdo umirajočih,
nas mirijo vetriči mrtvi
in med njimi leteči polarni medvedi.
Bivoli
Svetle piramide vsredi puščave zelene
na njih lasiščih krone,
krokarji nosijo zlatnike velikim,
ki rastejo iz zemlje mirne.
---
Oaze rimljanskih časov pojo
svoje pesmi o koralnih grebenih
in Bir Tawil počiva nedotaknjen,
vrana vrani oči ne izkljuje.
Podgane smo
Miši odpirajo in zapirajo oči
hitreje ali ne kot ljudje?
S čekani režejo po hrbtih premnogih,
vaš hrbet ni varen.
Komandant oStane
V borbo dvainštirideseta, drek!
Hraste se ne zacelijo.
Smrt narodu, svoboda slavi
boginje anarhije mozga.
Večna pot
Sloni z uhlji bobne krasijo,
z rilci davijo drugom vratove,
pod njih kopiti moja postava
zatiska oči si pred ogrado.
17 Soč
Mesarija Klobčič
salamandru birič,
zaničniško bitje
Soči v ponos.
Podgane smo
Podgane smo
in naša sila
zmjavkala nam bo žužkov sto:
izpod zobovja,
iz dlakocepstva,
zgradile garje bodo hlev.
Premiki in raztegi grafov funkcij
Transverzale glorifikacij
transveznogene teme,
dekibernirajte novo Kitajsko,
subjekta oči vidijo 68 kristalov
ko se spuščamo pod naftno gladino.